Po njihovem mnenju predstavlja tak zakon nevarnost, da Slovenija ostane brez svojega edinega narodnega parka. Kot je na novinarski konferenci pred posvetom z naslovom "Evropska zveza in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo - kakšen naj bo" poudaril predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič, je potrebno pripraviti kakovostni zakon, pri čemer morajo sodelovati krajani vseh občin, ki segajo v TNP. Najpomembnejša pri pripravi zakona pa je stroka, ki mora po Lipičevih besedah namesto politike reči zadnjo besedo.
Nevladne organizacije so na posvetu predlagatelje zakona opozorile, da morajo strokovno pristopiti k reševanju tega problema. Vsaka napaka, ki bo storjena na tem področju ima namreč lahko dolgoročne posledice za park. Prav zavarovana območja pa so naše bogastvo v EU, je prepričan Lipič.
Če Sloveniji ne bo uspelo ohraniti biotske raznovrstnosti, po kateri sega v sam vrh evropskih držav, bo postala bistveno manj privlačna za trženje, saj je prihodnost trženja v razvoju ekoturizma, biokmetovanja in drugih okoljevarstvenih dejavnosti, ki jih EU še posebej ceni. Slovenija mora zato na tem področju sprejeti tako zakonodajo, ki bo zavarovana območja prav zares zavarovala in bodo posegi v ta prostor čim manjši, je še dodal Lipič. Če pa bo državni zbor kljub prizadevanjem nevladnih organizacij obstoječi predlog vendarle sprejel, to ne bo rešilo problema TNP. V naslednjem mandatu ga bi bilo zagotovo potrebno ponovno načeti in reševati, meni Lipič, ki je prepričan, da je kakršnokoli hitenje s sprejemanjem zakona neodgovorno do parka.
Ker ni bila izdelana temeljita analiza razmer in stanja v narodnem parku, je koncept zakona zasnovan na napačnih predpostavkah, saj daje prevelik poudarek razvojnim vprašanjem, v celoti pa zanemarja mednarodne kriterije za narodne parke, po katerih mora biti pretežni del parka namenjen naravnim procesom, opozarjajo nevladne organizacije. Le izjemoma so tako v osrednjem območju parka dovoljene tudi dejavnosti kot so tradicionalno pašništvo in nujna infrastruktura za obisk parka.
Predpostavka, da "zakon ne sme biti skupek prepovedi in neživljenjskih omejitev, pač pa naj fizičnim in pravnim osebam omogoča tiste posege v prostor, ki so utemeljeni in iz vidika varstva narave ne pomenijo takšne stopnje ogroženosti, da bi se z njimi ogrozila biotska raznovrstnost, naravna vrednota ali zavarovano območje", iz katere izhaja predlog zakona, je sicer dobronamerna. Vendar pa prav zato, ker je izpeljana "življenjsko", dovoljujejo načrtovanje novih smučišč na Voglu, nove gradnje ob Bohinjskem jezeru in tako dalje, poudarjajo nasprotniki zakonskega predloga.
Prav gradnje v parku pa nevladne organizacije najbolj motijo. Zdajšnji predlog novega zakona, ki se ga je prijelo neformalno ime zazidalni načrt za TNP, omogoča, da bo Bohinjsko jezero čez deset let takšno, kakršno je Blejsko. To je zazidano s številnimi objekti, vilami in hoteli, je poudaril Lipič in dodal, da se na žalost vedno izkaže, da na koncu prevladajo interesi kapitala in politike. Vsekakor pa organizacije od ministrstva za okolje, prostor in energijo zahtevajo, da zagotovi dosledno izvajanje prostorske politike in v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepa v primerih nespoštovanja prostorske zakonodaje ter odloča o odstranitvi črnih gradenj.
Posvet so pripravili CIPRA Slovenija, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, društvo Mountain Wilderness Slovenija, Gorenjsko ekološko združenje, Iniciativni odbor za ohranitev TNP, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj in Svetovna komisija za zavarovana območja Svetovne zveze za varstvo narave.
