Podgoršek zavrnil obtožbe, da želijo posekati kar četrtino državnih gozdov

Podgoršek je na novinarski konferenci dejal, je prehranska varnost ena najpomembnejših tem, pri čemer se ob omembi te teme ne moremo izogniti kmetijskim zemljiščem.

"V Sloveniji smo v zadnjih 30 letih izgubili precej kmetijskih zemljišč. Velik del zaradi pozidave in velik del zaradi zaraščenosti, zato želimo vračati kmetijska zemljišča nazaj v kmetijsko rabo," je dejal minister. Pojasnil je, da je v zadnjih dveh letih prišlo do odprave zaraščenost na okoli 200 hektarjih. "Ni veliko, je pa več kot prej v 10 letih skupaj," je poudaril in dodal, da je bila pred drugo svetovno vojno v Sloveniji gozdnatost manj kot 40-odstotna, medtem ko je kar 58-odstotna.

Po njegovih besedah imamo v Sloveniji okoli 60.000 hektarov površin ne glede na lastništvo, ki so danes po dejanski rabi gozdovi, po namenski pa kmetijska, medtem ko je vsega gozda v Sloveniji 1,2 milijona hektarov, državnih gozdov pa nekje med 240.000 in 250.000 hektarov.

Pojasnil je, da si na ministrstvu želijo, da bi se nekatera zemljišča, ki so po dejanski rabi že gozdna, po namenski pa še vedno kmetijska vrnila nazaj v kmetijsko rabo, ob tem pa znova zavrnil obtožbe, da želijo posekati kar četrtino državnih gozdov. "Pri zasebnih lastnikih takih zemljišč je vračanje zemljišč v kmetijsko rabo že možno, pri čemer je edini pogoj pridobitev soglasja zavoda za gozdove o uvedbi krčitve," je dejal.

Ob tem je znova pojasnil, da bo do poseka državnih gozdov prišlo zgolj v primeru, če se bo pojavil potencialni zakupnik, ki bi zemljišča, ki so po občinskih prostorskih načrtih kmetijska, a so že zaraščena, obdeloval za kmetijsko rabo, obenem pa bo moral soglasje o krčitvi podati tudi zavod za gozdove. "Ta običajno poda soglasje o taki krčitvi. Edina ovira je, če so se na teh površinah že vzpostavili nekateri varovalni elementi gozda," je poudaril Podgoršek.

Sam pričakuje, da bo glede na zanimanje takšnih zemljišč, ki se bodo v prihodnjih 10 letih vrnila v kmetijsko rabo, morda nekaj 1000 hektarov. Napovedal je tudi, da bo kmetijska inšpekcija spremljala rabo teh zemljišč in preprečevala morebitno drugačno rabo kot za kmetijske namene.

Nevladne organizacije vlado pozvale, naj takoj ustavi vse postopke masovnega poseka

Nevladne organizacije opozarjajo, da so krčitve sicer lahko smiselne, a je najprej nujno preveriti zanimanje kmetov za obdelavo teh površin. Po podatkih iz letnega poročila Sklada za leto 2019 ta že razpolaga z okoli 8.600 hektarji zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska in so porasla z grmovjem in gozdnim drevjem ali pa so v zaraščanju. Za povečanje samooskrbe bi bilo treba najprej za kmetovanje znova urediti ta zemljišča, a že za ta očitno ni "interesa kmetov in lokalnih skupnosti", saj Sklad kljub nizkim letnim zakupninam (od 7,79 do 33,55 evra na hektar v letu 2020) ta zemljišča težko odda v zakup, pojasnjujejo nevladne organizacije. 

Kot so še zapisali v današnjem sporočilu za javnost, vlado pozivajo, naj takoj ustavi vse postopke masovnega poseka, ki so v teku in bi lahko škodovali slovenskemu gozdu, ter odpre strokovno in široko javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem posekom. Želijo si tudi, da se pri odločanju o poseku upošteva škoda zaradi naravnih ujm, ki so gozdove prizadele v zadnjih osmih letih, vlada pa naj upošteva načelo, da se gozd krči zgolj tam, kjer lahko krčenje pomembno prispeva k povečanju samooskrbe s hrano, ter v razreševanje teh vprašanj v prvi vrsti vključi strokovne institucije in civilnodružbene organizacije.

Kot so pojasnile organizacije, so se za poziv odločile, ker vlada svoje odločitve ni pojasnila ter ker ni jasno, ali obstaja interes sklada za prevzem teh zemljišč in kakšne so možnosti za njihovo oddajo v nadaljnji zakup kmetom. Prav tako ni znana primernost teh zemljišč za kmetovanje, zato opozarjajo, da bi se lahko ob poseku pojavile pobude za spremembo namembnosti kmetijske zemlje v stavbno zemljišče.

Organizacije so prepričane, da je ta poteza vlade v popolnem nasprotju z dolgo tradicijo trajnostnega upravljanja gozdov v Sloveniji in kaže na to, da je skrb za gozdove daleč od prioritet aktualne vlade.