Največ dežja na skrajnem jugu države, na goriškem Krasu le nekaj kapelj

Največ dežja je bilo ob nalivih na skrajnem jugu oziroma jugozahodu države, kjer je do 13. ure padlo od 10 pa do 30 litrov dežja na kvadratni meter. Drugod je padlo le nekaj litrov, kar seveda ni dovolj za omilitev suše, ponekod na severu niso prejeli niti kaplje dežja, poroča Agencija za okolje (Arso).

V Ilirski Bistrici in Babnem Polju je do 11. ure padlo 30 litrov dežja na kvadratni meter. Na Letališču Portorož so izmerili 25, v Kopru 24, v Osilnici pa 23 litrov dežja na kvadratni meter. Za silo je namočilo tudi južni del Krasa - v Godnjah je padlo 16 litrov dežja, medtem ko je bilo na območju pogorišč v severnem delu Krasa dežja manj kot pet litrov na kvadratni meter. Povsem suh pa je ostal severni del Slovenije.

Današnje ozračje je zaradi menjave zračne mase nestabilno

Zaradi menjave zračne mase je današnje ozračje nestabilno, pojavljajo se krajevne plohe in nevihte. Nevihte bodo spremljali lokalno močnejši nalivi, ki lahko prinesejo tudi sodro ali drobno točo. Nad Obalo se je razvila močnejša nevihta, ki je od jugozahoda potovala v smeri severozahoda. Spremljal jo je tudi nevihtni piš.

Nevihtni oblaki so se medtem iznad morja pomaknili nad Primorsko in Notranjsko. Ob tem nastajajo lokalno močnejši nalivi, pojavljata pa se tudi sodra in drobna toča. "Močni nevihtni celici, ki sta se okoli devete ure razvili v okolici Ilirske Bistrice, se zdaj pomikata proti Kočevski. Nekaj milimetrov dežja je padlo tudi na Krasu," poroča naš hišni prognostik Rok Nosan. Vendar pa padavin ni bilo veliko.

Kot je dnevni vodja intervencije Sebastjan Kozar iz regijskega štaba civilne zaščite za Severno Primorsko povedal že v ponedeljek, padavine na tem območju ne bodo preveč izdatne. Krajše plohe so se gasilci sicer razveselili že v nedeljo ponoči ter svoje vriske veselja objavili tudi na spletu.

Arso je pred tem že objavil radarsko sliko, ki je prikazovala dopoldansko približevanje nevihtnih oblakov. Ti so se iznad morja pomikali proti Obali in Krasu, vendar pa hladna fronta goriškemu Krasu ni prinesla osvežitve, ki so se je tamkajšnji gasilci močno veselili. Nalivi so se namreč, kot že omenjeno, pojavljali nekoliko južneje, in sicer v pasu od Slovenske Istre, čez južni del Notranjske do Kočevske, kjer je ponekod padala tudi toča. 

Po prehodu hladne fronte se bomo sredi tedna spet vzpenjali po temperaturni lestvici

Kot je predhodno napovedoval Nosan, se je pred prehodom fronte ponekod še ogrelo "v bližino 30 stopinj, popoldne, ko nas bo od severa preplavil hladnejši zrak, pa se bodo temperature znižale na vsega 20 stopinj Celzija".

"Verjetno bodo številna območja prejela le okoli pet litrov dežja na kvadratni meter ali celo manj, kar bo premalo, da bi bistveno omililo sušo. Na nekaterih območjih pa bo lahko v kratkem času padlo tudi več kot 40 litrov dežja na kvadratni meter, kar lahko povzroča tudi težave in škodo," je že dopoldan dejal Nosan. Večina vode ob silovitih nalivih namreč odteče površinsko, zato so jutri sredi dneva in popoldne možni močnejši porasti manjših rek in hudournikov.

Po prehodu hladne fronte se bomo sredi tedna spet vzpenjali po temperaturni lestvici. V noči na sredo bodo nevihtni oblaki povsod razpadli. Sreda bo sprva sončna, sredi dneva in popoldne pa bo nastajala kopasta oblačnost in predvsem nad goratimi predeli se bo lahko spet razvila kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. V četrtek in petek, ko se bo nad nami zadrževal najtoplejši zrak, pa bo lahko živo srebro v najbolj vročih krajih ponovno preseglo 35 stopinj Celzija. Nov prehod fronte z nekaj padavinami pa se nakazuje za noč na soboto.

Zelo velika in velika požarna ogroženost naravnega okolja

Na podlagi 8. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju je Uprava RS za zaščito in reševanje z 20. julijem 2022 razglasila zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja v občinah Ankaran, Izola, Koper, Piran, Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Ajdovščina in Vipava.

Na ostalih območjih države pa je z 20. julijem 2022 razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja.

Povsod po državi je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ter izvajati ognjemete.

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Policija bosta nad spoštovanjem razglasa oz. upoštevanjem prepovedi izvajala poostren nadzor.