Nevihte v gorah: Kako zmanjšati možnosti, da v nas udari strela?

V Sloveniji je največ strel v goratem in hribovitem območju, ki se vleče od zahodne meje prek južnih Julijskih Alp proti Kamniško-Savinjskim Alpam in naprej proti Pohorju, so pojasnili v spletnem alpinističnem učbeniku Alpiročniku: "Če se v daljavi pojavi nevihta (jo slišimo, včasih pa tudi vidimo kot zaveso dežja), lahko ugotovimo, ali se nam približuje. Število sekund od bliska do groma delimo s tri in dobimo približno oddaljenost nevihte v kilometrih. Tako dobljena ocena je precej zanesljiva za razdalje do okrog pet kilometrov, pri večjih razdaljah groma skoraj ne bomo slišali."

Zanimalo nas je, zakaj so nevihte značilne predvsem za popoldanski čas. Naš hišni prognostik Rok Nosan je razložil, da je za nevihte značilno, da nastajajo v nestabilnem ozračju. Takrat se med nižjimi in višjimi legami ustvari velika temperaturna razlika, ki je lahko kombinacija dnevnega segrevanja pri tleh in dotoka nekoliko hladnejšega zraka v višine. "Toplejši zrak, ki je lažji od okolice, se zaradi vzgona začne dvigati v hladnejše višine, in če je vlage v zraku veliko, pride do nastanka nevihtnega oblaka in zato tudi do padavin. Večja ko je temperaturna razlika med dvigajočim zrakom in okolico, bolj je ozračje nestabilno, zato nevihte nastajajo predvsem ob popoldnevih in večerih," je utemeljil.  

Nad goratimi predeli se običajno pojavijo zato, ker je tam dviganje toplega in vlažnega zraka najizrazitejše. "Sonce čez dan močno segreje predvsem južna pobočja, ki tako postanejo bistveno toplejša od okolice. Takrat po pobočjih navzgor zapiha vzgonski veter in najvišji vrhovi gora se lahko že pred poldnevom zavijejo v oblake. Pozorni moramo biti predvsem, ko oblak hitro raste v višino, takrat je namreč ozračje močno nestabilno. Dogajanje je pogosto zelo bliskovito, saj lahko povsem jasno nebo nevihtni oblaki zamenjajo v manj kot eni uri," je opozoril Nosan. 

Kaj torej storimo, ko ugotovimo, da je nevihta tik pred vrati? 

Nemudoma moramo sestopiti z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oziroma predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine, je svetoval strokovni sodelavec pri Planinski zvezi Slovenije in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi. "S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila," je pojasnil.

Če je v bližini votlina, se zatečemo vanjo

Po navedbah Alpiročnika le vsaka peta strela udari v tla, a ne smemo pozabiti, da ta pogosto udari v izpostavljena mesta. Če je le možno, zato poiščimo zavetje in se tako zaščitimo pred njo in dežjem. Če se zatečemo v votlino, naj bo ta dovolj velika. Nahrbtnik (ali vrv) postavimo sredi votline in se usedemo nanj, noge pri tem tiščimo skupaj in jih objamemo z rokami. "Naredimo se majhne. Ne stojimo na vhodu v votlino ali ob steni, ker tam teče tok ob udaru strele. Od zadnje stene bodimo oddaljeni vsaj toliko, kot smo visoki, strop naj bo vsaj pol telesne višine nad našo glavo," so opisali postopke v Alpiročniku.

Najvarneje pred udarom strele je na melišču

Izogibamo se tudi osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, je nadaljeval s priporočili Šerkezi: "S telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' tokovi strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov."

Največ podhladitev v hribih je v poletnih mesecih

Da nas lahko doleti nevihta v hribih, moramo imeti v mislih pri pripravi na pot. V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alufolija ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva – hrana z visoko energijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti, ki je lahka in ima majhno prostornino, je spomnil Šerkezi.

Četudi je vroče, s sabo vzemimo topla oblačila, kapo ali naglavni trak in rokavice. "Zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju. Planinske poti v Sloveniji so odlično opremljene, so pa v naravi in izpostavljene različnim šumom, kot so število obiskovalcev, podori in nalivi, tako da lahko ima pot, ki je bila še včeraj varna in prehodna, naslednji trenutek popolnoma drugačno podobo," je opozoril Matjaž Šerkezi.

Tudi Rok Nosan je opozoril, da zaradi pogostih neviht poleti v visokogorju kljub precej daljšemu dnevu ni veliko več sonca kot pozimi. "Ob intenzivnih padavinah in hladnemu vetru se lahko ozračje tudi sredi poletja toliko ohladi, da najvišje vrhove gora pobeli sneg. Po podatkih Arsa na Kredarici v juliju povprečno beležijo štiri dni s snežno odejo, v avgustu pa enega," je postregel s podatki.