Nevarne snovi še vedno v kamniškem KIK-u

V skladišču Kemijske industrije Kamnik naj bi bila še vedno shranjena nevarna eksplozivna sredstva. Civilna iniciativa za čisti Kamnik zato ponovno opozarja na nevarnost, inšpekcija pa je ugotovila, da podjetje ni v celoti upoštevalo njihove odločbe.

Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je konec minulega leta podjetju KIK po opravljenem inšpekcijskem nadzoru odredil uničenje vseh minskoeksplozivnih sredstev, ki so bila na dan nadzora v objektu 92. Vendar se to po besedah civilne iniciative do predpisanega datuma, 4. marca letos, ni zgodilo.

Začeli bodo s postopki izvršbe

Do takšne ugotovitve je prišla tudi pristojna inšpektorica Romana Lah. Po podatkih ministrstva za obrambo, naj bi inšpektorat na ponovnem inšpekcijskem nadzoru v sredo ugotovil, da ukrepi še niso izvršeni. Inšpektorat naj bi v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku sedaj začel s postopkom izvršbe. Glavni inšpektor Milivoj Dolščak pravi, da še ni jasno, ali bo izvršba v obliki denarnih kazni ali pa bodo najeli izvajalca, ki bo na njihov račun odstranil oziroma uničil omenjena eksplozivna sredstva.

Po besedah občinskega svetnika Robina Majnika, ki vodi civilno iniciativo, občani Kamnika ostajajo v strahu. Kot pravi, so se v začetku marca obrnili na obrambno ministrico Jelušičevo ter jo zaprosili za začetek postopka odstranitve eksplozivnih sredstev. Na ministrstvo so se obrnili tudi z zahtevo, da v čim krajšem času organizirajo in izvedejo uničenje vojaških eksplozivnih sredstev, ki so v skladiščih še iz časov pred osamosvojitvijo Slovenije. „Morali bi zagotoviti, da za vojaškimi objekti nekdanje JNA ne bodo ostala nevarna kemična sredstva, ki ogrožajo javno varnost občanov Kamnika ter širše okolice,“ so še vedno odločni člani kamniške civilne iniciative.

Kdaj bodo nevarna sredstva odstranjena?

Direktor podjetja KIK Aleš Erbežnik pojasnjuje, da trenutno poteka zbiranje tujih ponudb za odstranitev omenjenih nevarnih sredstev. Kot pravi, bi lahko skladiščena sredstva uničili tudi v Sloveniji, kar bi bilo verjetno cenejše in enostavnejše, vendar pa bi zaradi potrebnega izobraževanja in uničevanja ˝nestabilnih˝ sredstev lahko trajalo kar dve leti.