Na Dunaju so februarja sprejeli zakon, po katerem morajo psi s seznama nevarnih pasem na javnih mestih nositi nagobčnik in biti na povodcu, delež alkohola v krvi njihovih lastnikov pa ne sme presegati 0,5 promila.
"Po tragičnem dogodku lansko jesen, ko je rotvajler pijane lastnice do smrti poškodoval dojenčka, smo zaostrili pravila, da bi v prihodnje preprečili tovrstne situacije. Pomembna se mi zdi varnost ljudi v našem mestu in tudi prijetno sobivanje psa in človeka – to pa je mogoče le, če se vsi držimo pravil," je povedala dunajska mestna ministrica za zaščito živali Ulli Sima.
Pri sestavljanju seznama nevarnih pasem so strokovnjaki upoštevali pogostost napadov in moč ugriza ter za nevarne označili bulterierje, rotvajlerje, ameriške staffordske terierje, staffordske bulterierje, neapeljske, španske in argentinske mastife, pitbulterierje, tosa inuje, brazilske file, bulmastife in argentinske doge. Enako velja tudi za mešance teh pasem.
Za vse pse velja, da morajo v javnih prevoznih sredstvih in na javnih krajih, kjer se zbira veliko ljudi, nositi nagobčnik in biti na vrvici. Policisti in mestni nadzorniki preverjajo tudi, ali imajo lastniki nevarnih pasem psov opravljen izpit, ki je na Dunaju obvezen od leta 2010. Izpit lahko prostovoljno opravljajo tudi lastniki nenevarnih psov, ki so potem oproščeni plačila davka na pse za prihodnje leto. Ta znaša 72 evrov za prvega in 105 evrov za vsakega nadaljnjega psa.
V Sloveniji je registriranih 2.141 nevarnih psov
V Sloveniji t. i. nevarnih pasem nimamo, imamo pa v Zakonu o zaščiti živali določbe, ki opredeljujejo, kdaj je pes nevaren in katere obveznosti ima njegov skrbnik.
Zakonodaja v svetu področje ravnanja z nevarnimi ali potencialno nevarnimi psi ureja na dva načina: s prepovedjo oz. omejitvami pri posedovanju določenih pasem psov, ki veljajo za potencialno nevarne ali pa nevarnega psa opredeli glede na individualno obnašanje psa. Slednje uvaja preventivne obveznosti za vse lastnike psov, predvsem pa promovira in spodbuja odgovorno lastništvo.
"Po izkušnjah drugih držav, ki imajo ali so imele pasemsko specifično zakonodajo, ta ni učinkovita pri preprečevanju napadov psov, saj ne odstranjuje vzroka napadov in ugrizov, ki korenini predvsem v neodgovornem lastništvu. Tudi zato se je Slovenija odločila za zakonodajo, ki temelji na preventivnem delovanju in odgovornem lastništvu psov," pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Po definiciji Zakona o zaščiti živali je nevaren pes, ki zaradi svoje neobvladljivosti ogroža okolico oz. kaže napadalno vedenje do človeka, ali pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Pes postane nevaren, ko je bilo v uradnem postopku ugotovljeno, da je neobvladljiv in/ali kaže napadalno vedenje do človeka oziroma je bil ugriz evidentiran in dokazan, izvedeni pa so bili vsi predpisani postopki. Tak pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku.
Trenutno je v Centralni register psov (CRPsi) registriranih 2.141 živih psov s statusom nevaren.
Strokovnjakinja: Večino psov se da prevzgojiti
Krivično je pse že kar takoj obsoditi za nevarne, je pa dejstvo, da so psi, ki so jih na Dunaju označili za nevarne, zmožni in tudi imajo večji potencial, da resno poškodujejo človeka ali drugo žival, opozarja vodja pasje šole Bajka in strokovnjakinja za prevzgojo psov Alenka Klemenčič Holynski. "Dejstvo je, da so pasme (sem bi sama dodala še nekaj pastirskih psov, ki res niso bili narejeni za življenje v mestu), pri katerih obstaja večja verjetnost, da v določenem trenutku odreagirajo z napadom. Res je, da je neprimerna vzgoja in šolanje ali celo pomanjkanje le-te še večji dejavnik tveganja."
Ukrepe, ki so jih sprejeli na Dunaju, Holynskijeva pozdravlja in podpira. "Predvsem tudi in predvsem ta del, da morajo biti vodniki trezni. Na žalost niso tudi omenili raznih drog in drugih substanc. Vsi vemo, da je 95 odstotkov lastnikov teh psov odgovornih in se zavedajo, kaj imajo doma. Težava je v teh petih odstotkih, zaradi katerih so ti psi in lastniki na slabem glasu," pojasnjuje.
Večino psov se po njenih besedah da prevzgojiti – z veliko potrpljenja in s popolno spremembo življenjskega sloga, tako psa kot in predvsem lastnika. "Sama večino časa posvetim lastnikom, da skupaj spremenimo odnos do psa, psu pa s pomočjo hrane in kasneje jasnih prepovedi in potrjevanj vedenj spremenimo sprejemanje okolice in vsega v njej. Proces prevzgoje – če je lastnik res čustveno dosleden in se drži navodil – traja približno štiri mesece. Pes namreč zelo hitro spremeni vedenje. Je pa res, da je zelo odvisno tudi od starosti psa in težav, ki jih ima."
Na vprašanje, kdaj nastopi čas, ko za nevarnega psa ni druge rešitve kot usmrtitev, odgovori: "Takrat, ko je pes že toliko nevaren lastniku, da je bivanje z njim resnično nevarno. To pomeni, da jih pes že grize in napada. Teh primerov je največ. Zadnji dve leti pa je največ takšnih, ki so bili posvojeni preko različnih društev, so ali pretirano plašni in resnično nesposobni živeti v urbanem okolju ali pa so zaradi te prestrašenosti tako agresivni, da so nevarni okolici in lahko tudi sebi. Upravičen razlog ni samo agresija, lahko je tudi pretiran strah, ki vodi v res psihične težave psa in v samopoškodovanje."
Usmrtitev živali je po zakonu sicer dovoljena, če:
– gre za nevarno žival ali nevarnega psa in nevarnosti ni mogoče drugače preprečiti,
– gre za nevarnega psa, s katerim ni bilo opravljeno predpisano šolanje iz 26.c člena tega zakona ali to šolanje ni bilo uspešno opravljeno,
– uradni veterinar na podlagi prijave lastnika psa ugotovi, da je pes neobvladljiv in kaže ponavljajoče znake napadalnega vedenja do ljudi, prijavitelj pa to verjetno izkaže,
– tako odredi uradni veterinar zaradi zaščite ljudi oziroma živali.
Poleg Holynskijeve sicer v Sloveniji obstajata samo še dva strokovnjaka za prevzgojo psov. "Poklic kot tak v Sloveniji ne obstaja, pasje šole pa rastejo kot gobe po dežju. Ker ni uradnega poklica, ni nobenih zahtev, kaj bi moral učitelj znati, prav tako niso potrebne nobene izkušnje. Učiti pse je zelo moderen in dobičkonosen posel. Posledice, ki nastanejo zaradi neznanja ali premalo izkušenj, pa so velikokrat nepopravljive. V 25 letih šolanja psov lahko rečem, da je čedalje več evtanazij tudi zato, ker so ljudje zamenjali že par šol, kjer so bili nestrokovno vodeni, psi pa so postali čedalje bolj agresivni in nevarni. Človek, ki ima psa, ne more vedeti, katera šola je dobra in katera ne. Vsekakor bi bilo prvo merilo starost in s tem povezane izkušnje tistih, ki vodijo tečaje," pojasnjuje.
Odkar obstaja program, so imeli na prevzgoji 50 psov, letos imajo samo dva. "Glede na podatek, koliko je nevarnih psov v Sloveniji, je to zelo malo. Številka je tako majhna, da bi se morali vprašati, kaj v tem sistemu ne deluje tako, kot je bilo zamišljeno," opozarja.
V Kinološkem društvu Krško so nam povedali, da imajo trenutno na prevzgoji enega psa, v Kinološkem društvu Kamnik pa nimajo nobenega. Na prevzgoji so torej vsega skupaj trije psi.
Obveznosti lastnikov
Zakon o zaščiti živali določa, da morajo skrbniki nevarnih psov zagotoviti fizično varstvo psov na enega od naslednjih načinov:
– da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
– da so zaprti v pesjaku ali objektu,
– da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.
Na vprašanje, ali bi bilo smiselno, da bi tudi pri nas uvedli izpite za lastnike psov določenih pasem, na UVHVVR odgovarjajo, da je pasemsko specifično zakonodajo v Sloveniji težko izvajati, saj je odstotek pasemskih psov (s sledljivim poreklom) izredno nizek (manj kot 50 odstotkov). "Pri križancih oziroma mešancih pa je poreklo ali pasemsko pripadnost izredno težko dokazovati. Kar pomeni tudi več potencialno neupravičenih evtanazij psov zato, ker so ti psi, mešanci ali križanci, lahko po naključju fenotipsko podobni tako imenovanim nevarnim pasmam." Glede omejitve alkohola v krvi lastnika pa odgovarjajo, da je za preverjanje alkoholiziranosti pristojna policija.
Veste, kako se odzvati ob napadu psa?
Holynskijeva tudi svetuje, kako naj odreagiramo, če agresiven pes napade nas ali našega psa. "Če vidimo psa, ki gre proti nam, je najbolje, da svojega psa umaknemo za sebe in se z odločnim glasom in telesom postavim pred psa. Če že pride do napada in ugriza, vedno svetujem, da brcnite napadalca v trebuh oz. v mehke dele telesa, da bo zahlastal za zrakom in takrat spustil. Nikar ne vlecite psov narazen, ker v tem primeru lahko vi naredite več škode, kot pa ugriz, ki ga je pes ob tem dobil."
Majhnega psa se da odgnati z odločnim in glasnim dretjem. "Velikokrat so samo glasni in pogumni, ko pa se odločno obrnemo proti njim in se zaderemo, dajo rep med noge in odidejo. Večja težava so veliki psi, ker se jih podzavestno bojimo, saj se zavedamo njihove moči. Pri takšnih je bolje, da se obrnemo stran, in smo pri miru, da jih ne spodbujamo v njihovih nagonih. Vedeti moramo, da psu, če se ne upiramo, nismo zanimivi in bo velika verjetnost, da nas bo le povohal in odšel."
Kakšne so kazni?
Zakon o zaščiti živali določa tudi sankcije za opustitev fizičnega varstva oziroma za opustitev fizičnega varstva nevarnih živali (ne za napad).
Opustitev fizičnega varstva psa:
Z globo od 800 do 33.000 evrov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva psa v skladu s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona. Z globo od 400 do 1.600 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 200 do 400 evrov se kaznuje posameznik, ki kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva psa.
Opustitev fizičnega varstva nevarnih živali:
Z globo od 2.400 do 84.000 evrov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot skrbnik ali prevoznik živali ne zagotovi fizičnega varstva nevarne živali (prvi odstavek 12. člena) ali ki kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva nevarnega psa v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona. Z globo od 1.600 do 4.100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 800 do 1.200 evrov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
KOMENTARJI (174)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.