'Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor'

Zima si je prislužila sloves nevarnosti zaradi številnih razlogov, od številnih zdrsov zaradi neprimerne opreme do nepazljivih in nepripravljenih ljudi, ki zaradi utrujenosti preprosto niso več zmogli. Slaba priprava na pohodno turo lahko naredi veliko razliko, opozarja tudi Grega Kofler, lastnik športne agencije Kofler Sport, ki za športne navdušence ponuja od učenja smučanja do vodenj v triglavski severni steni, in nečak enega od legendarnih Mojstranških veveric.

Vedno je treba vedeti, do kod je meja. Če se razmere spremenijo, je pot bolje prekiniti in se vrniti v dolino ter počakati na primernejši čas za odpravo, je jasen Kofler. Prav enako pa velja tudi, če nas spopade strah in ne želimo nadaljevati na kakšnih bolj prepadnih predelih oziroma se ne počutimo gotove in varne.

Kofler je razložil, da se je že zgodilo, da kdo ob njem ni želel nadaljevati poti, ker se je ustrašil. "Največkrat se mi to zgodi na Triglavu, kjer je klientela bolj turistična," je povedal. Iz Krme do Kredarice je po planinski klasifikaciji lahka pot. Fizično gledano pa je to vseeno kar težka pot, a ni prepadov. "Potem pa vidijo tisto steno, gmoto Triglava in pride do strahov," je poudaril. Kot je nadaljeval, pa ljudi, ki so prestrašeni, ne prepričuje, da gredo naprej, če nočejo. Nekatere, ki so malo bolj neodločeni, pa še vseeno gredo do vrha, navežejo na vrv prve, pomagajo pa tudi z motivacijskim pristopom.

"V turni smuki ali v steni pri plezanju pa tega ni, ker je klientela pripravljena in ve, kaj hoče. Pojavi se samo to, da se tura lahko časovno zamakne, ker je prisotna malo večja fizična in psihična utrujenost," je pojasnil.

Pride sicer tudi do situacij, ko se je treba obrniti. Denimo na Mont Blancu. "Kljub temu, da smo bili zelo dobro prepričani, da bo vreme stabilno, se je to kar naenkrat obrnilo in to na 4300 metrih nadmorske višine, torej 500 metrov od vrha smo se obrnili," je dejal Kofler. "Razočaranje je prisotno, pri meni še največje, ampak narava je taka, prek tega ne moreš."

 Varen korak 

Obiskovanje gora, ko jih pobeli sneg, terja dobro poznavanje gore, na katero se odpravljamo, spremljanje vremenskih razmer, izkušnje, pa tudi ustrezno gorniško opremo. Kofler je ob tem opozoril na uporabo čelade, ki se je poslužujejo tudi udeleženci njegovega tečaja. "Ko so tereni trdi in ko začnemo drseti, se lahko hitro udarimo v kakšno skalo, sam zdrs tako morda ne bo pustil posledic, udarec pa jih lahko."

Predhodna priprava je nujna. "Lahko pogledamo na Facebook, ko je bil nekdo na Vrtači, ampak kako pa priti tja gor, je drugačna zgodba. Dan ali dva prej si je treba temeljito prebrati opis poti, če smo manj izkušeni, pogledamo najlažje poti, najdemo alternative v primeru poslabšanja vremena, pogledamo, če je kje kakšna koča, kamor se lahko zatečemo," je pojasnil. Vodnikom se namreč dozdeva, je pojasnil, da se ljudje preveč hipno lotevajo hribov. Kot primer je navedel denimo Triglav, ki je zdaj tako popularen, kot še nikoli ni bil. 

"Človek, ki se je odločil, da bo začel pozimi hoditi v hribe, bo njegov primarni cilj vzpon na Triglav. Na tak način pa mislim, da se hribov ne smemo lotevati," je poudaril. 

Razmere v gorah se namreč pozimi popolnoma obrnejo na glavo. Že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zakrije pot, klini in jeklenice pa so lahko pokriti s snegom ali s plastjo ledu. V zimskih dneh, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije, moramo biti pripravljeni na dejstva, kot so nizke temperature, krajši dan in nevarnost proženja snežnih plazov. Upoštevati moramo tudi, da na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo podrejo.