Nevaren zgled: več kot 200km/h po odstavnem pasu za 'spletno slavo'

Vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun je danes ob 11.30 na točki za nadzor prometa Torovo na gorenjski avtocesti podal izjavo za javnost glede aktualnega stanja prometne varnosti in dela policije, ki v poletnem času izvaja različne poostrene nadzore. Napovedal je zgoščen promet proti Gorenjski, ker se pa tudi tuji turisti vračajo domov, bo zgoščen promet ta vikend tudi proti Šentilju in Karavankam. Vsem priporoča, da vožnjo prej načrtujemo in da gremo na pot pripravljeni. 

Trenutno prometna policija izvaja poostren nadzor po metodologiji Pegaz, pri čemer gre za preusmeritev prometa iz avtoceste skozi nadzorno točko. Pri nadzoru sodelujejo še druge službe, kot so policisti specializirane enote avtocestne policije, PU Kranj, PU Ljubljana, inšpektorat RS za infrastrukturo, FURS, DARS, inšpektorat RS za delo, sodeluje pa tudi predstavnica mednarodne organizacije za delo. 

Nadzor je danes začel že v zelo zgodnjih urah, preverjajo pa tehnično brezhibnost avtomobila, psihofizično stanje voznika, preobremenjenost vozila in druge cestne prekrške. Odzvali se bodo tudi na druge klice. Do zdaj so zabeležili več kot 10 kršitev v času trajanja vožnje in dve manipulaciji tahografov. 

V poletnih mesecih so veliko bolj obremenjene naše avtoceste. Zastoji, dolgi tudi po več kilometrov, bodisi zaradi nesreče, del na cesti ali zgoščenega prometa, so nekaj, čemur se skoraj ne moremo izogniti. Ob tem pa lahko opazimo tudi vrsto nespametnih voznikov, ki s svojo vožnjo ogrožajo sebe in druge udeležencu v prometu. Se je pa dandanes toliko težje izogniti kazni, saj poleg nenehnega policijskega nadzora na cesti prekrške lahko zabeležijo tudi drugi vozniki in jih objavijo na družbenih omrežjih ali, kot v spodnjem primeru, kar voznik sam. Posledice take vožnje so, žal, lahko tudi usodne.

Te dni slovenske uporabnike TikToka razburjajo posnetki mladih, katerih vožnja je vse več kot varna - vse za "spletno slavo". Med njimi je mogoče najti uporabnika, ki v bližini Ljubljane divja po odstavnem pasu - tudi več kot 200km/h. 

Zakonodaja je sicer jasna. 30. člen Zakona o pravilih cestnega prometa pa določa, da je vožnja na odstavnem pasu avtoceste in hitre ceste prepovedana, prav tako je tam prepovedano parkiranje ali ustavitev, razen v sili in ob ustavitvi zaradi nudenja potrebne pomoči. Za takšen prekršek je predvidena globa v višini 300 evrov. Vožnja na odstavnem pasu pa je kljub označeni robni črti dovoljena le, če je to označeno s predpisano spremenljivo prometno signalizacijo.

Če smo v koloni, ki ji je botrovala prometna nesreča, je toliko bolj nevarno, da skušamo kolono "prehiteti" po odstavnem pasu. Ta se namreč lahko uporablja tudi v primeru vzpostavljanja reševalnega pasu oziroma kot določa 14. odstavek 30. člena ZPrCP: "V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas."

Na Agenciji za varnost prometa pravijo, da je "vožnja mimo zastoja po odstavnem pasu ali po vzpostavljenem reševalnem pasu pred ali za intervencijskimi vozili izredno nevarna in prepovedana."

Nevarnost predstavljajo tudi družbena omrežja. Vsakodnevno vedno več mladih objavlja svoje videoposnetke med početjem, ki ni odgovorno in varno, ter s tem pošiljajo nevarno sporočilo, nevaren zgled. 

Portal safe.si navaja, da pri objavljanju na družbenih omrežjih "tveganje predstavlja tudi srečevanje z neprimernimi vsebinami."  V to spadajo tudi nevarna in neodgovorna ravnanja v cestnem prometu, otroci in najstniki pa to pogosto napačno interpretirajo ter dejanja posnemajo s ciljem, da bi dobili pozornost in potrditev s strani vrstnikov. 

Razširjena uporaba družbenih omrežij vpliva tudi na povečano rabo mobilnega telefona in drugih naprav tudi v prometu, kar pomeni večje motnje pozornosti in več možnosti za nastanek prometnih nesreč in posledično slabšanje prometne varnosti. "Uporaba mobilnega telefona v prometu je nevarna in prepovedana, saj predstavlja motnjo, ki med vožnjo močno odvrača voznikovo pozornost. Mobilni telefon je izjemno pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč," pojasnjujejo na Agenciji za varnost prometa.

V različnih mednarodnih raziskavah je eden izmed pogostih motilcev, ki med vožnjo odvračajo pozornost, prav interakcija na družbenih omrežjih, snemanje, fotografiranje, pošiljanje sporočil, e-pošte ali telefoniranje. 

Za uporabo mobilnega telefona med vožnjo je predpisana globa 250 evrov ter tri kazenske točke. To ne velja samo za voznike osebnih avtomobilov, ampak tudi za druge udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), ki med vožnjo uporabljajo telefon, slušalke ali druge naprave. Globa v tem primeru znaša 120 evrov.

Kot pojasnjuje Kumerdej, je Agencija za varnost prometa leta 2017 naredila nevroznanstveno raziskavo, ki je pokazala, da so voznikovi možgani med vožnjo ob sočasni uporabi telefona bistveno bolj obremenjeni. Oči cesto sicer gledajo, toda možgani tega 'ne vidijo', saj je vidni korteks bistveno zmanjšan. 

V primeru nujne uporabe telefona je najboljše, da se ustavimo na primernem in varnem mestu zunaj vozišča in pot nadaljujemo šele, ko končamo s pogovorom. Za nastanek nesreče je dovolj že majhna napaka ali kratkotrajna nepozornost.

Do 23. julija je bilo kar 1694 prometnih nesreč zaradi neprilagojene vožnje. Življenje je izgubilo kar 17 oseb, mnogo ljudi je bilo huje telesno poškodovanih. Kar 7 od 17 smrtnih nesreč so povzročili vozniki v starosti do 34 let.

Kot opozarja Agencija za varnost prometa, je neprilagojena hitrost eden izmed najpogostejših vzrokov za prometne nesreče, ki imajo ponavadi tudi najhujše posledice. Trenutno je Agencija v sodelovanju s Policijo začela tretjo letošnjo nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do nedelje, 14. avgusta 2022. Vozniki namreč z divjanjem ne pridobijo ničesar, lahko pa povzročijo hudo prometno nesrečo.

Agencija in Policija voznike naprošata: "Poleti, ko so vozne razmere idealne, se vam zdi, da lahko vozite hitreje, da lahko tvegate več. Vozniki lahko namreč zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobite lažen občutek varnosti. Poletje je tudi čas dopustov, takrat je navadno tudi promet gostejši. Zato nikdar ne pozabite, hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem."

Veliko težavo  nekaterim voznikom predstavlja tudi vzdrževanje varnostne razdalje. Še posebej v primeru dolgih kolon, ko je potrebno v izogib nastanku nove nesreče vzdrževati varnostno razdaljo, to pogosto ostane zanemarjeno. S tem pa povečujemo možnost za nastanek verižnega trčenja. 

Kljub temu, da na avtocestah obstajajo določeni odseki, kjer označbe na vozišču opozarjajo na primerno varnostno razdaljo pri najvišji dovoljeni hitrosti, v praksi opažamo, da so velikokrat namenjene same sebi, saj jih ne upoštevajo vsi vozniki. Prav neupoštevanje varnostne razdalje je med najpogostejšimi vzroki za nastanek prometnih nesreč na avtocestah in hitrih cestah.