Neustaven azilni postopek

Ustavno sodišče je odločilo, da je v neskladju z ustavo del zakona o azilu, ki se nanaša na postopek v zvezi s ponovno prošnjo prosilca za azil, ki mu je bila predhodna prošnja zavrnjena.

Obstoječi zakon omogoča ponovno uvedbo azilnega postopka samo, če prosilec v ponovni prošnji za azil priloži dokaze o spremenjenih okoliščinah, ki so nastale v izvorni državi po izdaji pravnomočne zavrnilne odločbe. Pri tem so dokazi o spremenjenih okoliščinah, ki jih pristojni organ sme upoštevati pri presoji, omejeni glede na čas njihovega nastanka.

Omenjena določba po soglasnem mnenju sodnikov nedopustno posega v pravico iz 18. člena ustave (prepoved mučenja), ki prepoveduje, da bi bila oseba, glede katere obstaja resnična nevarnost, da bo v primeru vrnitve v državo, iz katere je prišla, izpostavljena nečloveškemu ravnanju, izročena tej državi oziroma izgnana vanjo.

Ustavni sodniki so soglasno menili, da mora državni organ pri presoji upravičenosti ponovne prošnje za azil upoštevati tehtne razloge, "ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti, da bi bil prosilec za azil v primeru vrnitve v državo, iz katere je prišel, lahko izpostavljen mučenju oziroma nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju".

Ustavno sodišče sporne določbe zakona ni razveljavilo, saj bi se s tem položaj prosilcev za azil poslabšal, ker bi jim bila onemogočena vložitev ponovne prošnje za azil. Zato je določilo, da mora državni zbor neskladje z ustavo odpraviti v roku šestih mesecev.

Do takrat pa naj bi pristojni organi pri oceni spremenjenih okoliščin, ki omogočajo ponovno uvedbo azilnega postopka, upoštevali vsa odločilna dejstva, ki so nastala pred in po izdaji odločbe v predhodnem postopku, "vendar jih prosilec za azil ni navedel iz upravičenih razlogov".

Sodniki ustavnega sodišča so odločbo sprejeli soglasno, in sicer v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudi Adema Husića ter Hasije Dedića, Sabahudina Gashija, Zulfije Gashi in Selvedina Gashija, ki jih je zastopal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.

Ustavno sodišče je sicer že pred tokratno odločitvijo do končne odločitve zadržalo nekatere določbe 6. februarja letos v državnem zboru sprejete novele zakona o azilu. Poslanci opozicijskih LDS in SD so 24. februarja na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti po njihovem mnenju sporne zakonske novele, ki naj bi zmanjšala pravice prosilcev za azil.

Krivic je kot pooblaščenec 71 prosilcev za azil s prvopodpisanim Berisho v njihovem imenu na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti 12 zanje spornih členov zakonske novele. Zakonski noveli je nasprotoval tudi predsednik republike Janez Drnovšek, ki je celo napovedal, da ne bo podpisal ukaza o razglasitvi novele zakona o azilu, vendar je od te namere odstopil.