Neuspešna pogajanja o plačah

Tudi današnja pogajanja predstavnikov delodajalcev in sindikatov o spremembi oz. o novi kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust so se končala neuspešno. Sindikati zahtevajo dvig vseh osnovnih plač, saj je inflacija, kot poudarjajo, prizadela vse, ne le tistih z najnižjo izhodiščno plačo. Za delodajalce je dvig osnovnih plač nesprejemljiv.

Kot je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, so delodajalci danes predlagali, da bi sicer prišlo do določenih popravkov oz. dvigov plač, a ne osnovnih, hkrati pa bi postavili določene meje dvigovanja plač, tako da dviga ne bi bili deležni vsi po kolektivnih pogodbah tega dviga.

Kot je po pogajanjih sporočil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Jože Smole, so predstavniki delodajalcev danes znova izpostavili problem dviga osnovnih plač, saj ta kolektivna pogodba usklajuje najnižje osnovne plače. "Zato dvig osnovnih plač ni možen," je zapisal v sporočilu za javnost. Kot pojasnjujejo, bi dvig osnovnih plač porušil tudi sistem večine veljavnih panožnih kolektivnih pogodb, zato je takšen način dviga plač za delodajalce nesprejemljiv.

"Sindikati vztrajamo, da pride že letos do takšnega dogovorjenega dviga, ki se bo poznal pri delavskih plačah, ne le na fiktivni ravni, kar se pogosto dogaja, ko pride le do dviga izhodiščnih plač," je dodal Semolič.

Konkurenčnost ni ogrožena

Na račun delavskih plač v zadnjih desetih letih ni bila ogrožena konkurenčnost slovenskega gospodarstva, delavske plače, ki so praviloma mizerne, ne ogrožajo delovnih mest, ta so ogrožena zaradi slabih poslovnih odločitev, napačne ekonomske politike, je v odzivu na petkovo izjavo predsednika največje opozicijske stranke SD Boruta Pahorja, da bi linearna rast plač lahko ogrozila konkurenčnost, dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

"Do zdaj je veljalo in velja v Evropi, da ko ščitiš realno vrednost delavskih plač, ne da rastejo realno, ko želiš, da realno vrednost ohranijo, potem moraš upoštevati inflacijo in upoštevaš takšno, kot je na državni ravni ugotovljena. Do zdaj je bilo tako in mora biti tudi naprej," je pojasnil zahteve sindikatov.

Izboljšana delovna razmerja?

Spremembe med drugim omogočajo večjo notranjo mobilnost, saj bo mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi, ki ne bo določala le enega delovnega mesta, s čimer se bodo zmanjšale možnosti odpuščanja delavcev v primeru ugotovljenih presežkov. Spremembe omogočajo tudi večjo možnost zaposlovanja za določen čas.

Novela vsebuje tudi spremembe glede zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom. V Sloveniji je delež tovrstnega zaposlovanja majhen, pravi ministrica, razlog pa, da je to nesorazmerno draga oblika zaposlovanja. S spremembami uvajajo načelo sorazmernosti.

Prepovedano nasilje na delovnem mestu

Zakon poleg tega prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo in psihično nasilje na delovnem mestu. Majda Širca (Zares) je ob tem sicer opozorila, da je matični odbor zavrnil dopolnila, s katerimi bi bolj natančno določili, kaj je nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu.

Novela zakona določa način odpovedi dela

Zakon prinaša novosti tudi na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer natančneje določa postopke odpovedi.

S predlaganim skrajšanjem odpovednih rokov bodo imeli delodajalci manjše stroške dela, za zaposlene, ki jih bo ta sprememba najbolj prizadela, pa bodo predlagali dopolnitve na področju zakonodaje, ki ureja pravice brezposelnih. Delodajalci se bodo lahko izognili plačilu odpravnine, če bodo zaposlenim zagotovili drugo ustrezno zaposlitev.

Spremembe so tudi na področju ureditve delovnega časa in letnega dopusta. Po eni strani se skrajšuje obveznost nadurnega dela, po drugi pa je dana možnost daljšega nadurnega dela, če delavec izrazi interes.