Vzdrževalne ekipe Slovenskih železnic so ob 4.30 za ves promet odprle oba tira glavne železniške proge Zidani Most–Ljubljana, ki je bila zaprta zaradi ponedeljkovega plazu. Vsi potniški vlaki bodo vozili po voznem redu, za nekatere jutranje vlake so možne manjše zamude, so sporočili iz Slovenskih železnic.
V ponedeljek okoli 19. ure se je namreč na železniško progo med postajama Zidani Most in Hrastnik vsul plaz, prekinjen je bil železniški promet. Vzdrževalne ekipe Slovenskih železnic so šle na teren kmalu po plazu, zavarovale območje in začele sanacijo, ki je trajala vso noč.
Po plazu je bil v potniškem prometu med postajama organiziran nadomestni avtobusni promet, tovorni promet pa je bil ustavljen. Promet je danes zgodaj zjutraj spet stekel.
Katere ceste so neprevozne?
Zato pa so nekatere ceste še naprej neprevozne, saj so poplavljene.
- Glavna cesta Hrastnik - Zidani Most, pri Suhadolu, pri podvozu.
- Lokalna cesta Turje - Čreta.
Cesti Hrastnik-Rimske Toplice in Hrastnik-Zidani Most bosta v sredo spet odprti za promet. Kot je povedal vodja vzdrževanja v celjskem podjetju Vzdrževanje in obnova cest Bogdan Kočevar, so namreč pri današnjem čiščenju naleteli na nepričakovane poškodbe vozišč.
Ker je na cesti Hrastnik-Rimske Toplice odtrgalo del asfalta, bo vožnja zdaj delno potekala po makadamu, na kar bodo opozarjale posebne table. Na tem delu ceste bo veljala tudi omejitev hitrosti, je dejal Kočevar.
Na cesti Hrastnik-Zidani Most pa je cestnim delavcem v teku dneva uspelo odstraniti naneseni material z brežine, vendar so poškodbe vozišča takšne, da ne omogočajo varnega prometa. Na tej cesti je ponedeljkovo močno neurje z nalivi poškodovalo bankine, zato bo po sprostitvi prometa veljala omejitev hitrosti.
Poškodovani cesti si je danes ogledal tudi hrastniški župan Miran Jerič. Koliko bo znašala škoda, še ni mogel oceniti.

Tako je danes v Suhadolu pri Zidanem mostu, ki ga je obiskala novinarka Sveta Jasmina Štorman:
Včeraj nas je "presenetila" huda ura
V več krajih po Sloveniji je ponedeljkovo neurje povzročilo precej težav, posledice pa gasilci in druge pristojne službe odpravljajo tudi danes.
V Šentilju v Slovenskih goricah, ki je bil med najbolj prizadetimi kraji, so od jutra na terenu ekipe, ki zbirajo podatke o nastali škodi. Kakšna je ta, za zdaj še ni mogoče napovedati, kot so sporočili iz občine, pa je največ škode na infrastrukturi, poplavljene so bile številne hiše in sproženi plazovi.
V samem središču Šentilja je zalilo večino javnih objektov, med njimi tudi občinsko stavbo in policijo, ter številne stanovanjske zgradbe, medtem ko je v drugih delih občine klestila toča, ki je uničila večino pridelka. Številne strehe so poškodovane, sprožili so se plazovi, ceste so neprevozne, do nekaterih hiš še vedno ni dostopa.
Na občini so pojasnili, da bodo, ko bodo zbrali okvirne podatke, takoj sklicali komisijo za komunalno gospodarstvo in infrastrukturo, saj se je izkazalo, da je največ težav s kanalizacijskim omrežjem, ki ni preneslo večje količine vode ter s plazovi in cestami, ki jih bo potrebno takoj sanirati.
Po prvem ogledu so na občini ocenili, da je škode na komunalni infrastrukturi za okoli 250.000 evrov, na občinskih objektih pa za okoli 100.000 evrov. Škodo, ki je nastala na kmetijskih površinah in pridelkih, bodo ocenile strokovne službe Kmetijsko gozdarske zbornice.
Šentiljski župan Štefan Žvab bo tudi predlagal, da v rebalans občinskega proračuna vključijo dodatna sredstva za odpravo posledic ujme ter da dodatno pomagajo tudi gasilcem, ki so ves čas na terenu in imajo največ dela.
Zaradi neurja je po podatkih Uprave za zaščito in reševanje v ponedeljek samo v Šentilju voda zalila okoli 30 stanovanjskih hiš in poslovnih objektov, gasilci pa so sanirali tudi en plaz.
Iz Šentilja se je neurje nato preselilo tudi na območje sosednje občine Pesnica, kjer je veter poškodoval strehe več stanovanjskih hiš in podrl nekaj dreves. Močan dež je zajel tudi celotno območje Maribora, kjer so poklicni in prostovoljni gasilci črpali vodo iz okoli 150 stanovanjskih in poslovnih prostorov.
V Suhadolu na cesti Hrastnik-Zidani Most je med dvema zemeljskima plazovoma obtičalo 27 osebnih vozil. Gasilci in delavci cestnega podjetja so s hrastniške strani odstranili plazovino ter jim omogočili pot proti Hrastniku. Na cesti Hrastnik-Radeče pa je več hudournikov naneslo kamenje in podrlo nekaj dreves, ki so jih odstranili s kombiniranim gradbenim strojem.
Tudi občini Dravograd in Slovenj Gradec je zajelo močno deževje. V naselju Zgornji Razbor pri Slovenj Gradcu je reka Suhodolnica popolnoma zalila lokalno cesto Suhi dol-Razbor, na cesto se je sprožil zemeljski plaz, ki pa so ga že delno sanirali. Zemeljski plaz se je sprožil tudi v Tolstem vrhu pri Ravnah na Koroškem, tamkajšnje komunalno podjetje je plaz že očistilo.
Delavec Gorenja: Vodo, ki je zalila halo, smo z metlami samo spravljali nazaj. V njej so bili kabli in žice
Oglasil se nam je delavec Gorenja, ki je želel ostati anonimen, in opisal, kot pravi, neznosne razmere v Velenju med včerajšnjim neurjem. "Okrog 17. ure je začelo po strehi hale pralnih strojev pokati od toče, nekaterim se je to zdelo smešno, nekaterim strašno, ker so se zbali za avte. Kar naenkrat so prišli glavni in začeli negodovati, zakaj smo ugasnili trak. Kar naenkrat je iz kanalov in iz strehe začelo padati. Iz kanalov se je vila voda, kmalu iz vseh strani hale. Najprej preplah, nato so nam odredili pol ure malice, da smo šli iz hale. Po vodi seveda. V jedilnici (ki je stavba zase) je bilo vode še več, na tleh je bila na nekaterih delih celo toča, kot je razvidno iz priložene slike. Po pol ure pridemo v halo, dali so nam v roke metle, da smo vodo spravljali nazaj v kanal. Ko smo opozorili glavnega, da so v vodi tudi kabli in žice, se nihče za to ni prav kaj dosti zmenil. Lakirnica je bila poplavljena, čez nekaj časa tudi neko dvigalo za aparate, kar so uredili tako, da so jih ročno prenašali. Dvigalo za aparate pa pod vodo ... Mi pa premočeni v noge (čevlji od Gorenja naj bi nas ščitili) delali še naprej, ker se glavnim stvar ni zdela tako resna in trak je ob 18.26 začel laufati naprej. Delali smo popoldansko izmeno od 14h-22h," je in dodal še, da v Gorenju tudi sicer nimajo dovolj dolgih odmorov, v hali delajo tudi, ko je notri 35 stopinj, tako da so v splošnem razmere za delo neznosne.
Poslal nam je tudi fotografije:
Vodstvo: Te navedbe so neresnične
Z vprašanji smo se obrnili na vodstvo podjetja, od koder so sporočili, da navedbe delavcev, da delajo v nevarnih razmerah, ne držijo. "V primeru vdora vode se električna napeljava v objektih samodejno izklopi, tako da so neresnične tudi navedbe v zvezi s tem, da naj bi delo v proizvodnji potekalo kljub poplavljeni električni napeljavi," so zapisali.
Kot so pojasnili, je ob včerajšnjem neurju v skladu s protokolom o izrednih dogodkih nemudoma posredovala Poklicna gasilska enota Gorenje, ki je takoj začela z vso razpoložljivo opremo izvajati aktivnosti za zaščito ljudi in objektov. V odpravljanje posledic neurja, ki so se odražale predvsem v veliki količini padavinskih voda, so bili vključeni tudi usposobljeni vzdrževalci v posameznih obratih, kar je ustaljen način dela ob tovrstnih dogodkih. Delo je usmerjeno predvsem v varnost vseh uporabnikov objektov in odpravljanje posledic.
"Ob tako veliki količini padavinske vode v kratkem času na velikih površinah ni mogoče zagotoviti običajnega, nemotenega odtekanja padavinske vode, zato pride za razlivanja. Ko se je včeraj v Gorenju to začelo dogajati v nekaterih proizvodnih obratih, smo proizvodnjo takoj ustavili, delavce pa v času sanacije posledic napotili na malico v centralno jedilnico. Tudi ta je bila delno poplavljena, a je bil drugi del na suhem, tako da so delavci lahko malicali tam. Medtem je ekipa vzdrževalcev usposabljala izpadle linije. V Gorenju gre namreč za množično proizvodnjo, zato smo si seveda prizadevali za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev proizvodnje, kar nam je v vseh programih uspelo v eni do največ dveh urah," pojasnjujejo.
V Gorenju še dodajajo, da so njihovi proizvodni prostori tehnično ustrezni, opravljene imajo vse tehnične preglede in pridobljene varnostne certifikate, prav tako imajo vnaprej določene protokole ukrepanja v primerih naravnih nesreč, ki se jih njihove strokovne ekipe poklicnih gasilcev in vzdrževalcev tudi držijo. "Zahvaljujoč njihovemu hitremu in strokovnemu posredovanju ter ustreznemu odzivu zaposlenih ob včerajšnjem izrednem dogodku poškodovanih ni bilo, tudi večje materialne škode nismo utrpeli."
Kako kaže?
Danes bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho vreme. Zjutraj je po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, ponekod v notranjosti pa vzhodni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 27, na Primorskem do 29 stopinj Celzija, poroča Arso.
Jutri bo pretežno jasno, nekaj več spremenljive oblačnosti bo v hribovitem svetu. Na Primorskem bo še pihala večinoma šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 15, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 31 stopinj Celzija.
V četrtek bo večinoma sončno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne bodo v severozahodni Sloveniji nastale posamezne krajevne plohe in nevihte. V petek bo pretežno jasno.
Spodnje fotografije kažejo včerajšnje dogajanje:
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.