V 12-urnem neurju, ki je besnelo na Štajerskem, udarilo kar 15.000 strel

Današnji dan je razkril škodo, ki jo je na Štajerskem prineslo neurje. Gasilci so imeli, kot je razvidno iz poročila Uprave za zaščito in reševanje, polne roke dela. Številne hiše so morali obvarovati pred vdorom meteorne vode ali črpati vodo, ki si je utrla pot v kleti in bivalne prostore, prekrivati so morali strehe, odstranjevati podrta drevesa ...

"Najhuje je bilo na Ptujskem," je povedal predstavnik za stike z javnostjo na Upravi RS za zaščito in reševanje Marko Lovše. Po njegovih besedah so imeli na severovzhodu gasilci vso noč veliko dela zlasti s črpanjem vode iz kletnih prostorov, prekrivati pa so morali tudi strehe in podrta drevesa. Več kot 50 gasilskih enot, ki so sodelovale v intervencijah, je pomagalo pri odstranjevanju posledic neurij na več kot 250 objektih, je dodal.

Zaradi močnega neurja z obilnim dežjem, ki je v petek pozno popoldne zajelo območje mesta Ptuj, so gasilci napolnili s peskom 600 protipoplavnih vreč, ki so jih postavili na kritična mesta in razdelili tudi občanom.

Do danes popoldne so morali vodo črpati iz okoli 290 stanovanjskih objektov. Delo so zdaj večinoma že končali, vodo še črpajo iz nekaj hiš na območju Spuhlje in Brstja, je povedal Dragomir Murko iz ptujske izpostave za zaščito in reševanje. Sprožili so se tudi štirje zemeljski plazovi na območju Krčevine pri Vurberku, ki pa so na večinoma kmetijskih območjih, tako da objekti niso ogroženi. Glede morebitne škode na kmetijskih površinah je Murko dejal, da je bolj kot toča težave povzročala voda, se bo pa v nadaljevanju rasti rastlin videlo, ali in v kakšni meri bodo prizadete.

"V zadnjih dveh dneh je Ptuj prizadela prava vremenska ujma, ki se ponovi mogoče vsakih 50 let," je na družbenem omrežju Facebook zapisal ptujski župan Miran Senčar in dodal, da so morda nekateri prebivalci nezadovoljni s pomočjo, da pa so gasilci ter delavci komunalnega in cestnega podjetja, s katerimi je bil tudi sam v petek pozno v noč in od današnjega jutra naprej na terenu, opravili veliko dela in se še naprej trudijo odpraviti posledice.

V Ruperčah v bližini Maribora je v petek pozno popoldne zaradi udara strele zagorel stanovanjski objekt, so sporočili iz centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje.

V Zavrhu v občini Lenart se je nekaj po polnoči sprožil manjši plaz, ki je zasul polovico ceste. Gasilci so cesto očistili. V Ljutomeru pa je meteorna voda zalila trgovino.

V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je v petek nekaj pred polnočjo močan dež med popravljanjem strešne kritine zalil prostore stanovanjskega objekta. Gasilci so lastniku pomagali prekriti streho s folijo.

Na območju Krškega sta se v petek zvečer in danes ponoči na cesto podrli dve drevesi.

Po zadnjih podatkih uprave za zaščito in reševanje so danes dopoldne gasilci črpali vodo iz objektov, sanirali poškodovane strehe, odstranjevali podrta drevesa in čistili zemljo s cestišč na območjih izpostav uprave Maribor, Murska Sobota in Ptuj.

Zakaj se je razbesnela nevihta?

Hišni prognostik Rok Nosan je pojasnil, kaj je botrovalo včerajšnji hudi uri. ''Vpliv ciklonskega vrtinca s središčem nad osrednjim Sredozemljem, bližina vremenske fronte in dnevno ogrevanje prizemne plasti ozračja so bili dovolj, da se je popoldne spet odprla avtocesta neviht iz smeri Hrvaške. Nastajale so nove in nove nevihtne celice, ki so se pomikale proti Sloveniji in se pri nas še okrepile. Med njimi je bilo tudi več neviht s superceličnimi lastnostmi,'' je pojasnil. 

''Za supercelične nevihte je značilno, da nastajajo v močno nestabilnem ozračju ob močnih višinskih vetrovih. Po svoji obliki spominjajo na leteči krožnik, na svoji poti pa proizvajajo močne nalive, debelo točo, močan veter in v izjemnih primerih tudi tornade. Za njihov nastanek je pomembno, da nad nekim območjem piha veter, katerega smer in hitrost se z višino spreminjata. Takrat obstaja možnost, da se območji dviganja in spuščanja zraka v nevihtnem oblaku ne bosta prekrivali, kar naredi nevihto dolgo živo. Včeraj je v nižjih plasteh ozračja pihal zmeren severovzhodni veter, ki se je z višino obračal na jugovzhodno smer. Na Ptuju je v le 12 urah padlo skoraj 150 litrov padavin na kvadratni meter, kar je toliko, kot jih običajno pade v dveh majih skupaj,'' je pojasnil.