Močno neurje, ki je že v nedeljo popoldan presenetilo Slovenijo, se je nadaljevalo tudi ponoči in danes. V zgodnjih jutranjih urah se je vreme zopet razbesnelo nad Pomurjem, kmalu po dvanajsti uri pa je bilo neurje s točo, veliko tudi kot jabolko, znova na Goriškem, in sicer na območju občine Šempeter-Vrtojba. Tamkajšnji župan Dragan Valenčič ocene škode še ni mogel dati, je pa povedal, da je bilo zunaj okoli 3000 avtomobilov, ki so bodisi obtolčeni bodisi imajo poškodovana stekla. poškodovane so tudi številne s salonitnimi ploščami in plastiko krite strehe, ki jih je toča dobesedno preluknjala. Kmalu po 18. uri se je, kot so tudi napovedovali, neurje spet ponovilo.
Fronta se je pomikala po podobni poti kot včeraj, od zahoda proti severovzhodu, pred 19. uro se je tako narava spet razbesnela nad Ljubljano in okolico. Toče ni bilo, uresničila se je napoved vremenoslovcev. “Mogoče so nevihte, vendar pričakujemo, da se bo vreme postopoma umirjalo. Da bi v osrednji Sloveniji dež prešel v točo ni velike nevarnosti, ker je ozračje že dokaj ohlajeno,“ je za 24ur.com že dopoldne povedal dežurni vremenoslovec Andrej Pečenko. Več o vremenu ...
Natančna ocena gmotne škode še ni znana. Poškodovanih je bilo 300 stanovanjskih in drugih objektov. Velika težava na območju Kamnika in Gornjega Grada pa je še vedno preskrba z elektriko, saj je veter podiral električne vode. Za zdaj si skušajo elektriko zagotavljati z agregati. Strehe pa začasno prekrivajo s folijo in z improvizirano kritino. Škoda je ogromna tudi v gozdovih. Še huje pa je v Pomurju, ki ga je ujma najbolj prizadela. Neurja, kakršno se je tam razbesnelo v nedeljo, ne pomnijo niti najstarejši.
Neurje, kakršnega ne pomnijo
Posledice nedeljske hude ure, ki je pustošila nad Prekmurjem, so danes še bolj očitne. Veter je odkril na desetine hiš, izruval številna drevesa, po doslej zbranih podatkih je uničenih tudi več kot 80 odstotkov poljščin. Škoda je največja v zgodovini. “Ponoči smo s polivinilom in ceradami pokrili vseh 53 poškodovanih podstrešij. Veter in dež sta ponoči ponovno razkrila lepo število začasnih streh, zato smo morali v Pušči in Černelavcih dopoldne znova posredovati,“ je za 24ur.com povedal Stanislav Wolf, poveljnik civilne zaščite.
V akciji je bilo 90 gasilcev, aktivirale so se tudi vse ostale službe, vključno z obrtniki, ki so pomagali pri začasnem pokrivanju. Dela bo dovolj tudi v naslednjih dneh, saj že iščejo rešitve za trajnejšo sanacijo. “Mi pripravljamo vse potrebno za dodatno obdelavo. Občina je zagotovila izvajalce del, upam da bomo uspeli zagotoviti tudi dovolj materiala,“ pravi Wolf. Pohvalil je veliko angažiranost vseh ustreznih služb, povedal pa je, da so imeli težave zaradi prometa. “Ponekod smo se težko prebijali na prizorišča, saj so ljudje s svojimi avtomobili množično hodili gledat, kaj se dogaja. To je otežilo tudi intervencijo gasilcev ob požaru v Polani pri Murski Soboti.“
Opeka priletela v tri občane
Neurje ni prizaneslo niti šolam in vrtcem. V stari šoli v Kokšincih so imeli včeraj popoldne prireditev, ko se je razbesnelo neurje. Iz sosednje stavbe je skozi okno v dvorano priletela opeka in poškodovala tri udeleležence, ki so jih prepeljali v bolnišnico. V bolnišnico so morali odpeljati tudi Lenarčana, na katerega je med neurjem priletelo strešno okno. Na srečo pa ni bilo poškodovanih v murskosoboškem parku, ki ga je neurje popolnoma demoliralo in je do nadaljnjega zaprt.
Uničene hiše, polja, gozdovi ...
Murskosoboški župan Dezider Šooš je povedal, da je neurje poškodovalo 60 stanovanjskih zgradb in številne gospodarske objekte. Ogromna je tudi škoda v kmetijstvu.
Župan Benedikta Milan Gumzar je škodo na komunalni infrastrukturi in stanovanjskih objektih ocenil na več kot pol milijona evrov, na poljščinah pa je škoda od 20 do 100-odstotna. Podobno je v Lenartu. Nedeljsko neurje z močnim vetrom in točo je tudi poškodovalo več streh ter uničilo fasade in okna na stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektih. Poškodovane so strehe na Osnovni šoli Lenart, kulturnem domu, vrtcu, stanovanjskih blokih in župnišču, medtem ko so morali v podjetju Lentherm proizvodnjo popolnoma ustaviti. Poplavljenih je namreč več kot 5000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov.
Toča, debela kot kokošja jajca, je v nekaj minutah povsem uničila tudi vrtove, zelenice, sadno drevje, vinograde in druge kmetijske posevke. Z žetvijo pšenice, ki se je hitro približevala, ne bo nič. Do 100-odstotno škodo so utrpele tudi buče in ostale vrtnine, poleg tega je uničenih 80 odstotkov nasadov koruze. Po prvih ocenah je na območju katastrskih občin Varda, Lenart, Spodnji Žerjavci, Zgornji Žerjavci, Spodnji Porčič, Radehova, Zamarkova in Vinička Vas uničenih okrog 500 hektarov njivskih površin in 30 hektarov vinogradov, 10 hektarov intenzivnih sadovnjakov in od 50 do 60 hektarov ekstenzivnih sadovnjakov. Na cestah in mestnih ulicah je po grobih ocenah za 24.000 evrov škode, za popravilo mestne razsvetljave pa bodo potrebovali 30.000 evrov. Neurje je lomilo tudi električne drogove. Sicer pa bodo po besedah župana Janeza Krambergerja podrobnejše analize in ocene škode v občini Lenart znane v naslednjih dneh.
Ogromna škoda na območju Kamnika
Nočna neurja so širšemu območju Kamnika prizanesla. “Na srečo je samo grmelo in bliskalo,“ je za 24ur.com minulo noč opisal kamniški župan Tone Smolnikar. Toda posledice nedeljskega popoldanskega neurja so zato toliko hujše. “Gasilci so bili vso noč v akciji in so poskrbeli za najhujše posledice neurja. Škoda je velikanska, vendar zaenkrat še ne moremo dajati natančnejših ocen. Ljudje nam vseskozi javljajo nove in nove poškodbe. Formirali smo štiri ekipe, ki so zjutraj odšle na različne konce občine,“ je povedal Smolnikar.
Neurje je poleg Kamnika močno prizadelo tudi občini Vodice in Komenda, v vseh treh je veter odkrival strehe osnovnih šol. S kamniške šole Marije Vere je odnesel tretjino kritine in povzročil za 100.000 evrov škode. V bližnjih Vodicah je ta še večja, znaša kar 300.000 evrov. "Streho je dobesedno odpihnilo in jo odneslo kar 500 metrov daleč," je pojasnil vodiški župan Brane Podboršek. Voda, ki je zalila prostore, je uničila pod v telovadnici, pa tudi knjige v knjižnici. Upajo, da bo kljub ogromni škodi pouk v šoli jeseni normalno stekel, pri tem pa računajo na pomoč ministrstva za šolstvo in zavarovalnic.
V Kamniku je v nedeljskem neurju poleg tega brez strehe ostalo pet stanovanjskih blokov in še 30 drugih stanovanjskih objektov. Najhuje pa je bilo v vasi Gozd nad Kamnikom, kjer je odkrilo kar 39 stanovanjskih in devet gospodarskih poslopji, veter je strehe nosil tudi več sto metrov daleč. Drugače povedano, brez strehe nad glavo so ostali prav vsi prebivalci. Nekaterim je močan veter odnesel tudi cela nadstropja in pravi čudež je, da ni bil nihče težje poškodovan. “Polno smo angažirani, saj je potrebno čim prej pokriti hiše. Upam, da bomo uspeli zagotoviti kritino, saj jo je na tržišču trenutno izjemno težko dobiti,“ je dejal kamniški župan.
V Gornjem Gradu pa je odkrilo 40 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij. Škodo je utrpela tudi podružnična osnovna šola v Novi Štifti, na kateri je močan veter razkril streho.
Neurje v Gornjem Gradu poškodovalo 700 ha gozdov
Veter, ki je v sunkih pihal s hitrostjo tudi do 200 kilometrov na uro, je v nekaj minutah podrl približno 150 tisoč kubičnih metrov lesa na skoraj 700 hektarjih na območju Črnivca in Kašne planine. Predvidevajo, da bo poseg goloseka potrebno opraviti na površini 300 do 400 hektarov gozdnih površin. Nekateri manjši posestniki so na ta način ostali brez gozda, ki jim je bil dopolnilni vir prihodka na kmetiji. Posledice bodo čutili tudi prihodnji rodovi, je dejal gornjegraški župan Stanko Ogradi. Gozd se namreč obnavlja skoraj sto let.
Drevo je padlo tudi na avtomobil in poškodovalo štiri občane, ki pa so jo na srečo odnesli z lažjimi poškodbami. Pri odstranjevanju posledic neurja pa se je poškodoval tudi eden od stotih gasilcev, ki so priskočili na pomoč na območju Kamnika.
Močno poškodovani gozdovi
Skupna količina podrtega in polomljenega gozdnega drevja je zaradi neurij, ki so se razbesnela nad Slovenijo v začetku julija in v zadnjih dneh, 325.000 kubičnih metrov. Popolnoma uničeni so gozdovi na skupno 500 hektarjih površine, so sporočili iz Zavoda za gozdove Slovenije. Kot so še navedli, so močneje poškodovani gozdovi na 5000 hektarjih površine in na raztresenih manjših površinah v obsegu četrtine površine vseh gozdov Slovenije oziroma na približno 500.000 hektarjih. Neurja so prizadela devet od 14 gozdnogospodarskih območjih Slovenije, najbolj pa so se razbesnela med Kamnikom in Gornjim gradom, kjer je približno 260.000 kubičnih metrov gozdnega drevja podrtega in polomljenega. "Gozd bo treba čim prej očistiti, saj se bo sicer pojavil lubadar, ki bo povzročal še nadaljnjo škodo" je ocenil notranji minister Dragutin Mate. Ni pa prepričan, ali bo mogoče polomljeno drevje v celoti odstraniti še letos.
Mate si je ogledal škodo
Mate si je ogledal opustošenje, ki ga je na območju občin Kamnik in Gornji Grad povzročilo nedeljsko neurje z močnim vetrom. "Najpomembneje je, da je komunikacija med Kamnikom in Gornjim Gradom čez Črnivec vzpostavljena, kar so z napornim delom zagotovile vse službe od cestnih podjetij do gasilcev," je pojasnil po ogledu.
Drevje, ki je padalo kot za stavo, je podrlo električne vode zato so domačije na območju ostale brez elektrike. Kako zagotoviti električno energijo, ki je v sodobnem času nujno potrebna za različne opravke na kmetijah, na primer za molžo, je drug velik problem. "Glede na to, da so poškodbe na daljnovodih zelo resne in da je daljnovod čez Črnivec popolnoma porušen ter da so tudi nizkonapetostni vodi uničeni, kaže, da bodo kar nekaj časa morali elektriko zagotavljati agregati, ki se sedaj nameščajo," je prepričan poslanec s tega območja Jakob Presečnik. Mate pa dodaja, da si lahko občina oziroma krajani pomoč obetajo tudi od države.
KOMENTARJI (129)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.