Neuradno: Tožilstvo preverja ravnanje vodje NPU Petre Grah Lazar v preiskavi zoper Snežiča

Na tožilstvu naj bi preverjali, ali je bil morda Rok Snežič obveščen o tem, da bo imel hišne preiskave in ga zato kriminalisti NPU prejšnji mesec niso našli na nobenem naslovu.

V začetku marca je NPU namreč opravil 28 hišnih preiskav zaradi kaznivih dejanj, v katerih naj bi sodelovalo 19 osumljencev, pridobili pa naj bi za približno 7 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Glavni organizator spornih poslov naj bi bil Rok Snežič. Ker naj bi bil v prijateljskih odnosih s Petro Grah Lazar in ker ga policija na dan hišnih preiskav ni našla na nobenem naslovu v Sloveniji, so se takoj pojavili namigi, da naj bi bil Snežič vnaprej obveščen o preiskavi. Tako naj bi se ji uspešno izognil in poskrbel, da kriminalisti niso prišli do nekaterih dokazov, ki bi bili pomembni za dokazovanje kaznivih dejanj. Na to možnost, da so bili osumljenci obveščeni o aktivnostih Policije, so po naših informacijah kazale tudi druge okoliščine, ki so jih preiskovalci zaznali na hišnih preiskavah.

Specializirano državno tožilstvo se je že po hišnih preiskavah odzvalo s sporočilom, da sta dva izmed osumljenih navajala, da ju na dan hišnih preiskav ni bilo v Sloveniji. "V kolikor bodo podane še druge sumljive okoliščine, da je prišlo do odtekanja informacij, bo tožilstvo v sodelovanju s Policijo sume preiskalo, saj je nedopustno, da bi takšne informacije v tej fazi odtekale v javnost. Z odtekanjem informacij je namreč ogrožena učinkovita izvedba hišnih preiskav," so dan po preiskavah zapisali na tožilstvu. Na poizvedovanje, ali naše informacije držijo, pa so nam povedno odgovorili, da preiskave ne morejo niti potrdili niti ovreči.

Policija: Petra Grah Lazar nima stikov z Rokom Snežičem

Na navedbe v medijih, da so bili osumljenci vnaprej obveščeni o hišnih preiskavah, se je takrat odzvala tudi Policija. Zapisali so, da vršilka dolžnosti direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada Petra Grah Lazar pojasnjuje, da z Rokom Snežičem ni v stiku, z njim ne komunicira in se z njim ne sestaja. "Z Rokom Snežičem sta zgolj znanca iz mladosti, saj sta približno enake starosti in oba prihajata iz Maribora," je zapisal Drago Menegalija, predstavnik za odnose z javnostmi za področje kriminalitete na Generalni policijski upravi. 

Če bi bila zgolj znanca iz mladosti, Snežič po Lazarjevo verjetno ne bi prihajal pred stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada, ko je bila tam zaposlena še kot kriminalistka. Tega namreč nihče od njiju ni nikoli zanikal. Postavlja pa se tudi vprašanje, kakšno vlogo je imel Rok Snežič pri tem, da je predsednik vlade Janez Janša osebno opravil razgovor z Lazarjevo in jo ustoličil na direktorskem mestu NPU, po tem, ko so nezakonito razrešili Darka Muženiča. "Petra Grah Lazar pojasnjuje, da se je zaradi medijskih očitkov glede poznanstva z Rokom Snežičem sama predhodno izločila prav iz razlogov, da ji nihče ne bo mogel očitati vpliva na predkazenski postopek, uhajanja informacij ali drugih neutemeljenih očitkov, ki se pojavljajo v javnosti," navajajo na Policiji. 

Pa vendar, zakaj bi se izločila iz preiskave zoper nekoga, ki je samo njen znanec iz mladosti, ker sta pač bila doma v istem mestu. In če bi se v resnici izločila iz postopka, ne samo na papirju, ne bi smela biti obveščena o tem, kdaj bodo hišne preiskave zoper njenega znanca. Pa je bila. Na dan hišnih preiskav pa je medijem tudi pojasnjevala vsebino kriminalistične preiskave. "Petra Grah Lazar odgovarja, da se je z delom vsebine, ki jo je predstavila v včerajšnji izjavi, seznanila tekom včerajšnjega dne, s podrobnostmi preiskave pa ni bila seznanjena in nikoli ni želela biti. In dodaja, da sta jo vodja preiskave in preiskovalec seznanila, da se bodo hišne preiskave opravljale, vendar ne, kje se bodo opravljale, kdo so osumljene osebe, kakor tudi ne o vsebini," so še zapisali na Policiji dan po hišnih preiskavah. 

Pravijo še, da je bila Lazarjeva o izvedbi hišnih preiskav seznanjena zgolj zaradi potrebe po večji prisotnosti kriminalistov, ki jih je bilo treba zagotoviti za nemoteno izvedbo operativnih ukrepov. Policija pa da ne razpolaga s konkretnimi dokazi, da bi bili osumljenci vnaprej obveščeni, čeprav so lahko pričakovali izvedbo policijskih postopkov, glede na javno znane informacije o preiskavi, še menijo na Policiji.

Tožilstvo je že oktobra lani NPU opozorilo na konflikt interesov v tej zadevi

Specializirano državno tožilstvo je že oktobra lani, torej kmalu po prihodu Petre Grah Lazar na mesto vodje, na Nacionalni preiskovalni urad poslalo dopis, s katerim so jih opozorili, da je zadeva Snežič v fazi predkazenskega postopka in da je zato še posebej treba paziti, da so o tem seznanjeni samo člani specializirane preiskovalne skupine. "Posebej je bilo opozorjeno na 37., 38. in 39. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa, da mora biti vsaka uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Da se mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije  ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika. Če predstojnika nima, pa Komisijo za preprečevanje korupcije. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov," so zapisali na tožilstvu. In opozorili, da če komisija ugotovi, da je uradna oseba vedela, da obstaja nasprotje interesov, vendar je kljub temu ravnala v nasprotju s tem, komisija o dogodku obvesti druge pristojne organe.

Kdaj in kako se je v resnici zgodila poškodba službenega vozila Igorja Ciperleta?

Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva pa po neuradnih podatkih preverja še eno vodilno osebo na Policiji. Ali je direktor Policijske uprave Koper Igor Ciperle ustrezno ravnal v postopkih prijave prometne nesreče in škode, ki naj bi nastala na vozilu. Porajajo se namreč dvomi glede okoliščin prometne nesreče, v kateri naj bi nastala materialna škoda na službenem vozilu direktorja koprske uprave. Po nekaterih informacijah naj direktor več mesecev ne bi opazil, da je avto poškodovan. To naj bi ugotovil šele po pranju vozila. Sporno pa naj bi bilo to, da so bili na dokumentih o dogodku navedeni različni datumi. Po neuradnih podatkih naj bi avto poškodoval marca lani, škodo naj bi nato opazil šele junija, poročilo o prometni nesreči pa naj bi imelo aprilski datum. Torej, je bilo napisano dva meseca prej, preden je direktor sploh opazil poškodbe na vozilu. Je šlo za navajanje lažnih podatkov? To zdaj preverja tožilstvo, medtem ko v Policiji glede tega dogodka ne vidijo nič spornega. 

"Direktor Policijske uprave Koper je vozilo poškodoval pri premikanju vozila na območju Ilirske Bistrice konec marca lani. Poškodbo je opazil po trinajstih dneh in o njej (pisno) poročal štiri dni potem, ko je ugotovil poškodbo vozila. Vozilo je bilo odpeljano na popravilo po okvari na motorju šele v začetku februarja letos. Direktor je poročal skladno z 32. členom Pravilnika o uporabi in vzdrževanju službenih vozil, ni pa o poškodbi takoj obvestil svojega neposrednega vodje," je pojasnil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. Tudi Igor Ciperle pojasnjuje, da sicer drži, da ni opazil poškodb, ko se je to zgodilo, da pa je odreagiral, ko je to ugotovil.