Po omenjenem predlogu, s katerim bi evropski komisar za širitev Olli Rehn rešil mejni spor med Slovenijo in Hrvaško, bi se tako določanje kopenske in morske meje ter določanje slovenskega stika z odprtim morjem obravnavalo posebej.
Načela pravičnosti, ki ga je Slovenija ves čas poudarjala, prav tako ni, ampak je večinoma omenjeno mednarodno pravo, za kar si je prizadevala Hrvaška. Obe meji, tako morska kot kopenska, bi se tako določali po slednjem načelu, prav tako bi to ob načelu enakosti in dobrososedskih odnosov igralo pomembno vlogo pri določanju morskih območij in stika Slovenije z mednarodnimi vodami.
Predlog določa še, da noben dokument ali enostransko dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 za arbitražni tribunal nima pravne veljave. Omenjeno telo bi imelo za odločitev o meji leto dni časa, pri tem pa ločena mnenja niso možna in rešitev, ki jo predstavi, velja kot dokončna rešitev mejnega spora in je zavezujoča.
Kaj, če Rehn ne bo upošteval pripomb?
Slovenska stran namerava v Bruselj poslati kar nekaj pripomb, ki jih za zaprtimi vrati usklajujejo mednarodni pravniki. Glavna zahteva naj bi bila, da se vprašanja kopenske in morske meje ter dostopa do odprtega morja rešujejo kot celota in po enakih načelih, med katerimi mora biti tudi načelo pravičnosti.
Druga pomembna zahteva in pogoj za odmrznitev hrvaških pogajanj z EU naj bi bila ratifikacija dogovora o reševanju spora v obeh parlamentih. Izjava premierjev obeh držav, ki jo predlaga Rehn, je za Ljubljano premalo.
Poleg tega pa naj bi Slovenija zahtevala tudi drugačno sestavo oziroma drugačen način izbire sodnikov. Sporno naj bi bilo predvsem to, da tri od petih sodnikov lahko določi meddržavno sodišče v Haagu. To bi namreč v praksi pomenilo, da je Hrvaška, ki je spor hotela rešiti pred tem sodiščem, pravzaprav dosegla svoje.
Potem ko se bodo na predlog odzvali pravniki, bo sredi tedna o njem razpravljala tudi politika. Predlog trenutno za Ljubljano ni sprejemljiv, kaj pa bo, če Rehn ne bo upošteval pripomb, ostaja vprašanje.
KOMENTARJI (305)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.