'Šarec ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo'

Premier Marjan Šarec je vladi za evropskega komisarja predlagal Janeza Lenarčiča. S svojo izbiro je na Brdu pri Kranju že seznanil ministre.

Lenarčič je izkušen, pozna delovanje Evropske unije, ima izkušnje v diplomaciji, je našteval Šarec. Predlog se mu zdi pravičen do vseh partnerjev v koaliciji. "Najbolj pošteno do vseh je, da ne damo strankarskega kandidata, ampak nestrankarskega kandidata," je dejal premier. Kot pravi, bo moral bodoči komisar delovati za interese Slovenije in tudi interese Evropske unije. 

"Pomembno se mi zdi, da izberemo enotnost in jutri na vladi podpremo kandidata," je Šarec apeliral na koalicijske partnerje. Poudaril je, da je za Slovenijo izjemnega pomena, da kandidata predlagamo pravočasno. Meni, da bi kandidat lahko imel zadostno podporo: "Izrazito negativnih odzivov nisem slišal. Meni osebno ni nihče nič rekel," je še povedal premier. 

Čeprav so nekatere evropske vlade že pred časom razkrile imena svojih kandidatov, pa se je premier Šarec odločil, da počaka do izvolitve predsednice komisije. "Ime sem sporočil šele sedaj, ker nisem želel, da se ga v medijih že predčasno obravnava, da se ga diskreditira," je pojasnil. 

'Vztrajal bom pri kandidatu, ki je strokoven'

Zakaj ni predlagal dveh kandidatov? Šarec je na to odgovoril, da bo večina držav predlagala le enega kandidata, s tem pa želijo svojim kandidatom omogočiti več možnosti, da bo izbran za določeno funkcijo.

Šarec je dejal, da je bil z novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen že na vezi in ji je tudi sporočil, da ne bo mogel zadostiti zahtevi, da Slovenija predlaga dva kandidata, moškega in žensko. "Komisarko smo imeli že v preteklem kandidatu in tudi naša prva komisarka je bila ženska," je dejal Šarec. Poudaril je, da njegov predlog ni utemeljen na podlagi spola, ampak izključno na strokovnosti in kompetencah. "Vztrajal bom pri kandidatu, ki je strokoven. Ne na podlagi spola ali česa drugega. Kandidat je strokoven in za tem stojim," je še dodal. 

Je apolitičnost kandidata prednost ali pomanjkljivost kandidata za to politično funkcijo? "Težko rečemo, ali je to slabost ali prednost. Vse je odvisno od tega, kako človek deluje," pravi Šarec. Meni, da to ne igra prevelike vloge in da se lahko Lenarčič delovanja v politiki hitro nauči. 

Od nove predsednice Evropske komisije Šarec pričakuje, da bo spoštovala vladavino prava in da se ne bo postavljala na eno ali drugo stran, je še pokomentiral izbor von der Leynove. 

V SD kritični do 'enostranske odločitve Marjana Šarca'

Na predlog predsednika vlade so se med prvimi odzvali v stranki SD, ki si je želela, da bi za kandidatko predlagali njihovo evroposlanko Tanjo Fajon. Šarčev predlog so označili za enostransko odločitev, ki po njihovi oceni pošilja neprijetno sporočilo. Kot pravijo, je "predlog, ki ne upošteva demokratične legitimnosti kot ključnega merila" za njih nesprejemljiv.

Znova so izrazili tudi svoje nestrinjanje z izvolitvijo von der Leynove za predsednico Evropske komisije. "Evropska unija pred novimi in velikimi izzivi potrebuje vodstvo s široko demokratično legitimnostjo. Novo predsednico Evropske komisije spoštujemo, a to ne spreminja dejstva, da je njena kandidatura plod nesprejemljive politične trgovine za zaprtimi vrati. Šibka politična večina, ki je omogočila njeno izvolitev, sloni na skrajnih desnih glasovih Orbana in Kaczynskega. Omenjene sile ne spoštujejo evropskih vrednot, kot so vladavina prava, demokracija in preseganje preživetih nacionalističnih miselnih in političnih okvirov. To je po našem prepričanju resna napaka. Zato ves čas pričakujemo, da bo Slovenija ravnala drugače in za slovenskega komisarja izbrala osebo z demokratično legitimnostjo kot ključnim pogojem, ob tem pa še s kompetencami, izkušnjami in ugledom v Sloveniji, v Evropski uniji in širše. Samo s takšno osebo lahko Slovenija računa na to, da se bo njena specifična teža v evropskem prostoru krepila in da bo delo komisarja opravila v skladu z javno predstavljeno vizijo, zavezami in rešitvami," so zapisali. 

Premalo "političen in državniški"?

Poslanec Levice Franc Trček ocenjuje, da gre za "pričakovan izbor glede na imena, ki so krožila". Vendar meni, da je Lenarčič "premalo politično in državniško ime za zahtevne čase, v katerih je EU".

Trček je dejal, da Lenarčiču ni mogoče očitati nestrokovnosti. "Problem je v tem, da mi ne naredimo ljudi za to zahtevno politično funkcijo," je poudaril.

Po njegovih besedah sta bili pri morebitnih kandidatih za komisarje dve izbiri. "Ali gre za nekoga, ki birokracijo EU pozna in je njen del ter dejansko ni politik, je birokrat," je pojasnil eno stran. Na drugi strani pa so po njegovih besedah diplomati, ki niso politiki. "Skratka nek pričakovan izbor glede na imena, ki so krožila in glede na napenjanje Šarca nasproti ostalim predlogom koalicije," je dodal.

Meni, da se mora država vprašati, zakaj nismo zmožni v Evropsko komisijo predlagati "politično močnih, tudi zunaj prepoznavnih kandidatov".

Kaj o ideji pravijo naši evropski poslanci?

Slovenski evroposlanci imajo različna mnenja o predlogu, da bi bil evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič. Irena Joveva iz Šarčeve LMŠ predlog podpira, Romani Tomc (EPP/SDS) se zdi nesprejemljivo, da se premier odloča samovoljno, Milan Brglez (S&D/SD) pa meni, da bi kandidat moral imeti demokratično legitimnost.

"Oba s kolegom Klemnom Grošljem podpirava in pozdravljava premierjev predlog izbire komisarskega kandidata," je slovenskim novinarjem v Strasbourgu dejala  Joveva. Dodala je, da gre za nestrankarskega kandidata in zelo diplomatsko izkušenega človeka, ki pozna delovanje oziroma ustroj EU.

Na vprašanje, ali ne bi bilo dobro, da bi se Slovenija odzvala pozivu novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predlagala še enega kandidata, je Joveva odgovorila, da Slovenija ni edina država, ki je predlagala enega kandidata.

"Nesprejemljivo je, da se Marjan Šarec pri oblikovanju predloga za komisarja odloča povsem samovoljno," je v odzivu poudarila Tomčeva. Kot je dodala, bi v duhu njegovih izjav o sodelovanju in slovenskem interesu pričakovala, da se bo o tem posvetoval z zmagovalci evropskih volitev. Po njenih besedah je praksa, da države za komisarje imenujejo vsaj ministre oziroma predsednike vlad, s čimer imajo večje možnosti izbire pomembnejših resorjev. "Marjan Šarec po zavrnitvi govora v Evropskem parlamentu nadaljuje svoj niz potez v smeri zmanjševanja mednarodnega političnega ugleda Slovenije. Danes s predlogom Janeza Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo," je bila ostra Tomčeva.

Brglez pa je poudaril, da premierjev predlog glede na odzive očitno ni usklajen s koalicijskimi partnerji in širše s politiko. To je po njegovem najverjetneje slabo tako za državo kot za kandidata, ker je zaradi šibkosti Evropske komisije to trenutek, ko bi na tem mestu potrebovali čim močnejšo osebo, po možnosti z demokratično legitimacijo. "Torej morala bi biti poslana s soglasjem slovenske politike, v nasprotnem primeru se lahko ponovi scenarij iz leta 2014," je pojasnil.

Kdo je Janez Lenarčič? Diplomat in državni sekretar različnih vlad

Lenarčič je trenutno vodja stalnega predstavništva Slovenije pri EU. Univerzitetni diplomirani pravnik je izkušen diplomat, ki je vodil priprave na prvo slovensko predsedovanje EU leta 2008. Šarec je posebej izpostavil njegovo poznavanje evropskih institucij.

Lenarčič je bil rojen 6. novembra 1967 v Ljubljani. Leta 1992 je na ljubljanski univerzi diplomiral iz mednarodnega prava in se še isto leto zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve.

Med letoma 1994 in 1999 je deloval na stalni misiji Slovenije pri ZN, najprej kot tretji, nato kot prvi sekretar. Leta 2000 je začel opravljati naloge svetovalca ministra za zunanje zadeve, takoj naslednje leto pa je postal diplomatski svetovalec predsednika vlade.

V letih 2002 in 2003 je deloval kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, nato pa je bil leta 2003 imenovan za vodjo slovenske misije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na Dunaju ter bil v času slovenskega predsedovanja organizaciji leta 2005 tudi na čelu stalnega sveta Ovseja.

Leta 2006 je bil v času vlade Janeza Janše imenovan na mesto državnega sekretarja za evropske zadeve in je bil vodja delovne skupine za pripravo slovenskega predsedovanja EU. Kot državni sekretar za evropske zadeve je bil v okviru slovenskega predsedovanja odgovoren tudi za sodelovanje predsedstva z Evropskim parlamentom.

Po izteku predsedovanja je bil julija 2008 imenovan za direktorja Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), maja 2011 pa je bil imenovan še za drugi in s tem zadnji triletni mandat na čelu ODIHR s sedežem v Varšavi.

Septembra 2014 je bil imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, kjer je bil pristojen za zunanje in evropske zadeve.

Na tem položaju je ostal do julija 2016, ko je odšel v Bruselj na mesto stalnega predstavnika Slovenije pri EU. Na tem položaju je nasledil Rada Genoria, ki mu je potekel mandat.

Ob nastopu položaja na predstavništvu v Bruslju pred tremi leti je v pogovoru za STA kot prednostni področji tako Slovenije kot EU izpostavil migracije in učinkovito varovanje zunanje meje, kot eno od prioritet Slovenije pa tudi njeno predsedovanje uniji leta 2021.

Lenarčič velja za apolitičnega strokovnjaka, njegovo ime pa se je med možnimi kandidati za komisarja omenjalo že nekaj časa. Govori francosko, angleško in srbsko.

Lenarčič: Biti predlagan je čast in odgovornost

Biti predlagan za komisarskega kandidata iz Slovenije je zame izjemna čast in odgovornost hkrati, je izpostavil Lenarčič v prvem komentarju.

"Izpostaviti velja, da ko bo vlada Republike Slovenije odločila o tem in se bo o njenem predlogu seznanil pristojni odbor državnega zbora RS, bo to šele začetek procesa imenovanja evropskega komisarja," je poudaril Lenarčič v pisni izjavi za medije.

Če mu bo tovrstno zaupanje izkazala tudi slovenska vlada, se zaveda, da si bo moral najprej pridobiti zaupanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, nato pa še pristojnega odbora v Evropskem parlamentu.

"Tega se bom lotil s polno predanostjo in odgovornostjo do Slovenije, institucij EU, predvsem pa slovenskih in vseh ostalih evropskih državljank in državljanov," je še izpostavil Lenarčič.

O tem, da bo Šarec predlagal prav Lenarčiča, se je sicer že nekaj časa namigovalo.

Kandidata za evropskega komisarja predlaga vlada, potrdi Evropski parlament

Vlada bo predvidoma na jutrišnji zadnji seji pred počitnicami potrdila slovenskega kandidata za evropskega komisarja. 

O izbranem kandidatu za člana Evropske komisije iz Slovenije bo nato vlada obvestila državni zbor. Kandidat se bo nato predstavil na odboru DZ za evropske zadeve, kjer bodo o njem glasovali in podali mnenje. Toda to mnenje za vlado ni zavezujoče. 

Številna ugibanja o imenih

V tednih po volitvah so se pojavila številna ugibanja, koga bo vlada poslala v Bruselj. Med drugim se je omenjalo Mira Cerarja in Karla Erjavca, ki naj bi razmišljala o službi v Bruslju. V SD so menili, da bi bila lahko ena od kandidatov evroposlanka Tanja Fajon. Kot možni kandidat se je omenjal tudi Klemen Grošelj. Od nepolitičnih imen je bila aktualna tudi namestnica generalnega direktorja v generalnem direktoratu za mednarodno sodelovanje in razvoj pri Evropski komisiji Marjeta Jager.