Nemec: Poraja se vprašanje, ali je v tem primeru Sova prevzela naloge policije

Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Matjaž Nemec je glede dela Knovs v zadevi Farrokh povedal, da so z nadzorom začeli 15. oktobra, torej pred več kot dvema mesecema. "Sledili smo indicem domnevnih nepravilnosti pri pripravi naznanila v zadevi Farrokh. Dostop do samega naznanila nam je vlada s sklepom o odlogu preprečila že na samem začetku, torej Knovs nikdar ni dobil vpogleda v to naznanilo. Zato smo v tem času opravili tri nadzore na Sovi, dva razgovora v DZ z zaposlenimi na Sovi. Posedujemo tri obsežne zapisnike in10 ur posnetkov magnetogramov pogovorov z večjim številom zaposlenih na Sovi."  

Ugotovili so, da se je v treh poletnih mesecih naznanilo iz Sove pojavilo v kabinetu predsednika vlade, konkretno z naslovnikoma svetovalca za nacionalno varnost Žana Mahniča in predsednika vlade Janeza Janšo. "Torej v času priprave dokumentacije je bil kabinet predsednika vlade jasno obveščen o vsebini in o poteku priprave naznanila samega." 

Naznanilo je bilo konec avgusta – potem, ko so po pričevanju dobili podatke in so bila kritično vnešena slovenska imena – poslano ustreznim organom, torej na Specializirano državno tožilstvo (SDT). "Tudi potem, ko je naznanilo že bilo na SDT, je bila zaznana komunikacija med SDT in Sovo, kar bi lahko pomenilo, da je SDT zaprosilo za dodatna pojasnila zaradi pomanjkanja indicev in domnev," je še dejal Nemec.

Povedal je tudi, da agencija o svojih ugotovitvah po 6. členu Zakona o Sovi obvešča predsednika vlade, nima pa pristojnosti vsebinsko usmerjati delovanja agencije, ki poleg vsega presega njene zakonske pristojnosti. "Dajanje usmeritev, koga naj se na primer ovadi, naznani ali pa samo navede kot pričo, lahko predstavlja sum nedovoljenega vplivanja na samostojnost agencije. Teh usmeritev pa je v javnih občilih ogromno. Na primer usmeritve svetovalca po Twitterju ali pa usmeritve predsednika vlade na Twitterju in v raznoraznih izjavah."

Sova je po zakonu samostojna vladna služba, ki je za svoje delo odgovorna vladi, je še povedal Nemec. Dejstvo pa je, da vlada opravlja strokovni nadzor nad delom agencije s spremljanjem njenih aktivnosti in rezultatov dela, nikakor pa ne z usmerjanjem konkretnih zadev. "Zato toliko bolj preseneča odločitev koalicijskih poslancev na seji Knovs, na kateri smo sprejeli dva sklepa. Prvi sklep je označen s stopnjo tajnosti, zato o njem ne morem govoriti. Drugi pa se glasi: Knovs ugotavlja, da na podlagi dosedanjih izvedenih razgovorov in pridobljene dokumentacije ni pridobila podatkov, ki bi izkazovali, da bi prišlo do kakršnegakoli nedopustnega vpliva na delo agencije s strani tretjih oseb. Kar bode v tem sklepu, je, da so koalicjski poslanci še preden smo prišli do dokončnih ugotovitev, izsilili sklep, kjer ograjujejo kogarkoli, torej tretje osebe – v tem primeru Mahniča in Janšo – da bi vplivale na potek priprave naznanila. Kar seveda na podlagi pričevanj in pogovorov ni moč sklepati." 

Temeljne naloge Sove so po Nemčevih besedah pridobitve podatkov, vrednotenje podatkov in posredovanje informacij iz tujine ali v povezavi z njo. "V tem primeru pa je šlo za sestavo konkretnega naznanila suma storitve kaznivega dejanja. Seveda lahko po Zakonu o kazenskem postopku vsak državni organ naznani sum storitve kaznivega dejanja, vendar gre pri Sovi za specifiko. Namreč agencija je po zakonu dolžna obvestiti generalnega direktorja policije in državnega tožilstva, če ugotovi sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Preiskovanje in odkrivanje kaznivih dejanj je temeljna naloga policija, ne pa agencije. Seveda se poraja vprašanje, ali je v tem primeru Sova prevzela naloge policije."

Dokumentacijo bodo predali SDT

Zaradi omejenih pristojnosti komisije je nadzor nad to dejavnostjo agencije zaključen. Nemec bo pristojnim organom posredoval predlog, da naj v skladu s svojimi pristojnostmi preverijo skladnost delovanja agencije s pravnim redom ter o morebitnih ugotovljenih nepravilnostih sprejmejo morebitne ustrezne ukrepe. Komisija pa bo vso pridobljeno dokumentacijo po opravljenih strokovno-administrativnih nalogah odstopila SDT. Pri tem pa pričakujejo, da bodo svoje delo opravili po nujnem postopku. 

Bah Žibertova in Kaloh: Zgodba, ki jo je predstavil Nemec, ne pije vode

Na Nemčeve besede sta se pozneje odzvala poslanca SDS in člana Knovs Anja Bah Žibert in Dejan Kaloh. Bah Žibertova je povedala, da bi se z zadevo Farrokh bolj kot Knovs morali ukvarjati pristojni državni organi, saj gre za največjo afero v zgodovini, ko gre za pranje denarja in povezave z največjo banko NLB. 

"Želja Nemca je bila, da bi tukaj iskal afero, namesto da bi spodbujal agencijo in vse pristojne k temu, da bi prišli zadevi do dna. Kar je povedal, priča o tem, da ni bilo sprejetih takšnih ugotovitev, na podlagi katerih bi morale informacije biti posredovane kakršnim koli službi naprej, tudi SDT ne. To pomeni, da je to samovoljna odločitev Matjaža Nemca in ne odločitev Knovsa," je dejala in dodala, da je to tako, kot da bi pri vsaki zadevi, ki bi jo Knovs odprl, zraven sedel nekdo iz SDT, zadevo poslušal, potem pa brez vsakršnih sklepov ali ugotovitev sam odrejal, kaj bo s tem počel. "To je nedopustno!" 

Sporno je po njenem tudi to, da je Nemec izjavil, da sta bila sprejeta dva sklepa, ki sta bila izsiljena s strani koalicije. "Kot veste, ima v tej komisiji večino opozicija. Takšno razmerje je bilo tudi na seji, kjer smo glasovali in izglasovali dva sklepa, kjer noben glas ni bil proti. Za sklep je tudi glasoval eden od opozicijskih poslancev. Ni res, da bi koalicija karkoli izsiljevala," je zatrdila. Po njenih besedah oba sklepa jasno povesta, da ni bilo nobenega vplivanja tretjih oseb na delo Sove kot agencije. "Vse je potekalo v skladu z zakonskimi pooblastili, saj mora Sova obveščati predsednika vlade o svojih aktivnostih."

Kaloh pa je povedal, da Nemec vse, kar sklepajo na Knovsu, predstavi diametralno nasprotno. "Dotaknil bi se tudi njegove izjave, da je vlada preprečila delovanje. To lahko označim kot laž, kajti odlog nadzora je zakonska možnost. 27. člen Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb govori o tem, da se v posameznem primeru nadzorovanega ukrepa ali več med seboj povezanih nadzorovanih ukrepov nadzor začasno odloži, če bi to resno ogrozilo uspešno izvedbo posameznega ali več med seboj povezanih nadzorovanih ukrepov, ki še niso zaključen, ali če bi to resno ogrozilo uspešen potek predkazenskega postopka, ki še ni zaključen. Nemec očitno ne pozna zakona, kajti potem ne bi zahteval dokumentov, ki so še v odprtem kazenskem postopku."

Po njegovih besedah so bile vse aktivnosti agencije legitimne, zakonite in sorazmerne, je pa po njegovem mnenju treba preveriti, ali je Nemec poslal kakšno koli dokumentacijo na pristojne organe, saj Knovs takšnega sklepa ni sprejel. "Srčno upam, da tega ni storil, kajti potem je presegel mejo protipravnega ravnanja."

Oster odziv Sove na izjave Nemca

"S svojimi izjavami o delu Sove v zadevi Farrokh je grobo zlorabil funkcijo predsednika komisije, škodil ne samo ugledu ampak predvsem izvajanju zakonsko določenih nalog Sove, ko je po predstavitvi ugotovitev iz sklepa komisije kot njen predsednik pojasnjeval svoje osebno mnenje," pa pravijo v Sovi. Kot so zapisali v odzivu, bi moral Nemec javnost le seznaniti o sklepih, stališčih in mnenjih, ki jih je sprejela komisija, njegovo javno predstavljeno osebno stališče pa da je povsem neskladno z ugotovitvami komisije. 

Sova ponovno pojasnjuje in poudarja, da je delovala v okviru svojih pooblastil in pristojnosti kot je tudi potrdil opravljeni nadzor komisije v tej zadevi. "Agencija zagotovo ne prejema ne usmeritev ne navodil preko javnih občil, tudi družbenih omrežij ne, kot je to poskušal predstaviti predsednik KNOVS."  Kot so še zapisali, v omenjenem primeru, niso delovali na način, na kakršnega namiguje predsednik KNOVS. "Z javno predstavitvijo neutemeljenega osebnega mnenja, ki je v očitnem nasprotju z ugotovitvijo komisije, ki jo vodi, je predsednik komisije povsem nedržavotvorno poskusil v negativni luči prikazati delovanje agencije in ustvarjati pritisk na strokovno delovanje zaposlenih v agenciji." 

Agencija pojasnjuje, da komunikacija z državnimi organi poteka po ustaljenih uradnih poteh, kar velja tudi za obravnavani primer.  "Drži, da agencija nima preiskovalnih pooblastil, zaradi česar je tudi v konkretnem primeru svoje ugotovitve posredovala tožilstvu. Osebni zaključki predsednika komisije o vsebini naznanila agencijo čudijo, saj je v izjavi sam navedel, da se komisija z vsebino naznanila ni seznanila."  V Sovi so še dodali, da je uporaba tajnih podatkov v druge namene kot tiste, zaradi katerih so bili podatki pridobljeni in posredovani, v skladu s področno zakonodajo pregonljivo kaznivo dejanje.

Zgodba, ki smo jo razkrili oktobra 

Z Nemčevimi besedami se sicer potrjuje zgodba, ki smo jo na naši spletni strani razkrili oktobra – v njej smo zapisali, da naj bi usmeritve za kazenske ovadbe, ki se nanašajo na domnevno pranje iranskega denarja preko NLB, prihajale tudi iz kabineta predsednika vlade Janše.

Čeprav se pranje iranskega denarja na NLB do danes ni potrdilo, naj bi se eno od navodil v dokumentu, posredovanem zaposlenim na Sovi, glasilo: "Skladno z navodilom direktorja se kazenska ovadba ali naznanilo o sumu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v delu, ki se nanaša na predmetne državne organe, vseeno odda brez dokazov oziroma dostopa do dejanske dokumentacije zgolj na podlagi indicev, saj so takšne želje naročnika." V drugem dokumentu pa naj bi med drugim pisalo: "Skladno z izrecnim navodilom direktorja smo v naznanilo dodali še vse zahtevane osebe in popravke." 

Zaradi takšnih navodil so nekateri zaposleni neuradno opozarjali na domnevno sporno početje: "Agencija dostopa do predkazenskih spisov v zvezi z opravljanjem preiskav, ki so jih vodili NPU, SDT in Policija, nima, zato trditve, da svojega dela niso opravljali korektno, ne more podpreti z nobenimi dokazi. Glede na navedbe mnenja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge z dne 15. 9. 2017, do katerega imamo zgolj omejen dostop, pa lahko trdimo zgolj, da obstajajo indici, da se niso vsi postopki vodili skladno z zakonom. Kot dodatni indic, da navedeni organi svojega dela niso opravljali vestno, lahko dodamo tudi izjave Rada Pezdirja, če so navedbe resnične, saj je glede na njegovo javno izpostavljanje v tej zadevi in sodelovanje pri obeh preiskovalnih komisijah DZ zares nenavadno, da ga nihče od vpletenih akterjev nikoli ni kontaktiral." Takšna komunikacija naj bi se po naših informacijah dogajala na Sovi. 

Kot smo pred kratkim še razkrili, je tudi SDT od Sove že zahtevalo dopolnitev kazenske ovadbe, oziroma da predloži konkretne dokaze za njihove navedbe, saj po naših informacijah ta naznanila kaznivih dejanj niso podkrepljena z ustreznimi dokazi.

SDS na vsak način želi drugačen epilog preiskave o pranju iranskega denarja 

Kot je znano, največja vladna stranka zgodbo o domnevnem pranju denarja preko NLB že dolgo uporablja za obračun z določenimi ljudi in jih diskreditira. Strokovni sodelavec parlamentarne komisije Rado Pezdir pa napada kriminaliste in tožilce, jih zmerja in žali, vlaga kazenske ovadbe in podobno. Na vsak način želijo člani nekdanje preiskovalne komisije izsiliti drugačen epilog te zgodbe od tistega, ki ga zagovarja stroka. Zato je najmanj nenavadno, da se Sova, ki nima nobenih pristojnosti v kriminalistični preiskavi, v raznih dopisih sprašuje, zakaj nihče ni kontaktiral Pezdirja. 

Še več, razpravljajo celo, da je to lahko dodatni indic, da organi svojega dela niso opravljali vestno, ker niso kontaktirali Pezdirja. Ob takšnih izjavah zaposlenih na Sovi se lahko verjetno kriminalisti in tožilci samo držijo za glavo. Ob tem naj spomnimo, kako so se na Pezdirjev članek, v katerem je žalil tožilca Jako Brezigarja, ker je zavrgel ovadbo parlamentarne komisije, odzvali na Specializiranem državnem tožilstvu: "Ni mogoče polemizirati z navedbami avtorja članka, iz pisanja katerega je razvidno temeljno nepoznavanje kazenskega postopka in dokaznih standardov in ki si jemlje pravico biti edini razsodnik, pri čemer pa ni sposoben potrebne racionalne distance za trezno razsojanje." 

Glasila stranke SDS so torej poročala, da je Sova zaradi afere o pranju iranskega denarja na tožilstvo posredovala kazenske ovadbe zoper tedanjo upravo NLB, vodstvo Banke Slovenije in Urad za preprečevanje pranja denarja ter zoper posameznike na Policiji. In da sta ovadena tudi nekdanji generalni direktor slovenske Policije Janko Goršek ter razrešeni direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič. Kje je nastal kratek stik med tistimi, ki so lansirali ta podatek v javnost, ni jasno, saj Janko Goršek in Darko Muženič po naših neuradnih, a preverjenih informacijah zagotovo nista kazensko ovadena. Tožilstvo ne vodi nobene preiskave zoper njiju zaradi prijave Sove.