Premierka Alenka Bratušek ima po svojem prvem vrhu EU v Bruslju občutek, da si nihče ne želi še ene države v programu pomoči. Evropa bo zadovoljna, če bomo svoje težave rešili sami; vsi sogovorniki podpirajo naša prizadevanja, je poudarila po pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel in nekaterimi drugimi kolegi. "Zelo na kratko sem se ob zasedanju srečala z nekaj kolegi. Vsi podpirajo naša prizadevanja za to, da uspemo svoje probleme rešiti sami. So pa povedali tudi, da moramo zato opraviti določene naloge, in tega se še kako zavedamo," je pojasnila.
Med "določenimi nalogami" je, kot kaže, tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. O tem se bo jutri pogovarjala s predsedniki strank in vodji parlamentarnih skupin. Pozvala jih bo, naj podprejo obstoječi predlog o vpisu fiskalnega pravila v ustavo – torej zapis tega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015. V izvedbenem zakonu pa naj se nato rešijo vse dileme, ki jih je še treba rešiti, je dodala.
V izvedbenem zakonu bo tako treba opredeliti način in izvedbo fiskalne konsolidacije ter kako se bo ugotavljalo spoštovanje fiskalnega pravila in kdo bo to ugotavljal, je pojasnila. Pri tem bo vlada po njenih besedah upoštevala tudi predvideno dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki so ga danes napovedali bruseljski viri.
Bratuškova sicer od Evropske komisije še ni dobila potrditve, da se bo to res zgodilo, a ker so ta odpustek nekatere druge države že dobile, pričakuje, da ga bo tudi Slovenija.
Dvomi ostajajo
Slovenska vlada je fiskalne in reformne ukrepe opredelila v programu stabilnosti in reformnem programu, ki ju komisija še preučuje. Ocene njenih načrtov, kot tudi proračunskih in reformnih programov vseh drugih članic, bo podala 29. maja.
Od ocene obeh slovenskih načrtov je odvisno tudi, ali bo komisija proti Sloveniji sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. Kako se bo odločila v tem primeru, po navedbah virov za zdaj še ni jasno, a Bratuškova verjame, da bodo Bruselj uspeli prepričati, da ni potrebe po tem postopku. "Hitreje, kot delamo zadnjih 60 dni, odkar obstaja vlada, preprosto ne gre," je še zatrdila.
Bruselj ob preučevanju slovenskih načrtov dvomi o tem, da bo za dokapitalizacijo bank resnično dovolj 900 milijonov evrov, kot ocenjuje vlada, pa tudi o uspešnosti privatizacije v bančnem sektorju, so še povedali viri.
KOMENTARJI (170)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.