Komu se obeta služba na ministrstvih?

Po naših informacijah naj bi na mesto državnega sekretarja na MZZ imenovali Dobrana Božiča. Za komentar smo prosili stranko SMC. Njihova tiskovna predstavnica nam je dejala, da informacije ne morejo niti potrditi niti zanikati. Za potrditev smo prosili tudi stranko LMŠ, od koder so nam sporočili, da bodo informacijo o državnih sekretarjih posredovali predvidoma v četrtek, ko naj bi se na prvi seji sestala nova vlada.

Po naših informacijah naj bi mesto državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu zasedel Klemen Grošelj. Slednji informacije ni mogel ne potrditi, niti zanikati, odgovoril je le, da "vprašanja ne more komentirati." Na ministrstvu za obrambo, z odobravanjem bodočega ministra za obrambo Karla Erjavca, naj bi tako bila dva državna sekretarja: pleg Klemna Grošlja še Miloš Bizjak.

Kot smo prav tako neuradno izvedeli, naj bi nova koalicija želela spremeniti Zakon o Vladi RS, ki bi omogočal, da se lahko na posamezna ministrstva imenuje vsaj dva državna sekretarja. 

Komu se še obeta služba?

Šarčeva vlada bo štela 17 članov, vsako ministrstvo pa naj bi imelo vsaj po dva državna sekretarja. Izjema so štirje resorji – zdravstvo, finance, gospodarstvo in šolstvo – kjer bo sekretarjev najverjetneje še več. Največ štirje bodo na zdravstvu in financah, več sodelavcev si v svojem kabinetu lahko izbere tudi Šarec, so poročali v oddaji 24UR, kjer so objavili še več imen. 

Poglejmo po strankah 

Tole so tandemi Socialnih demokratov po njihovih ministrstvih. Na pravosodju bo poleg Dominike Švarc Pipan še aktualni govornik vrhovnega sodišča Gregor Strojin. Na kulturo prihaja nekdanji poslanec, ki ni bil ponovno izvoljen, Jan Škoberne, na šolstvo pa Jernej Štromajer, ki se je tudi neuspešno potegoval za poslanca. Odhajajoča ministrica Anja Kopač Mrak se bo najverjetneje preselila v Šarčev kabinet.

SMC: Miru Cerarju bo pri zunanjih zadevah pomagal že omenjeni Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba SV. Nekdanja poslanka Andreja Potočnik pa zelo verjetno novemu staremu ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku.

V SAB se bodo naslonili na javnosti manj znane ljudi iz stranke, med njimi pa je tudi direktor Elektro Energije Bojan Kumer.

Medtem ko DeSUS stavi na še eno ministrico Ireno Majcen - ta za Šarca sicer ni bila dovolj dobra za ministrico. Tu pa sta še nekdanja poslanca Peter Vilfan in Uroš Prikl. 

Skrivnostni pa so v LMŠ, kjer sta v igri za Šarčev kabinet njegova svetovalca Vojmir Urlep in Roman Kirn. Menda tudi Cerarjev svetovalec Igor Mally. Tu pa je še obramboslovec Klemen Grošelj.

Kdo sta Dobran Božič in Klemen Grošelj?

Kot piše na spletni strani Urada vlade RS za varovanje tajnih podatkov, se je Dobran Božič rodil leta 1964 v Trbovljah. V vojaški karieri je opravljal številne štabne in poveljniške dolžnosti na različnih ravneh vodenja in poveljevanja. Poveljeval je ključnim enotam Slovenske vojske, in sicer 10. motoriziranemu bataljonu ter 1. brigadi, leta 2007 in 2008 pa je bil namestnik poveljnika poveljstva sil. V okviru mednarodnih dolžnosti je zasedal položaj Namestnika poveljnika večnacionalnih sil Zahoda - KFOR v operaciji kriznega odzivanje zveze NATO in številne ostale zahtevne dolžnosti. Generalmajor po vojaškem činu je bil v dolgoletni vojaški karieri med drugim tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske in sicer med letoma 2012 in 2014. Po razrešitvi z mesta načelnika generalštaba Slovenske vojske je odšel v New York kot vojaški predstavnik v OZN, a se je moral predčasno vrniti domov. Takrat smo poročali, da se je neuradno moral vrniti, ker mu ministrstvo ni moglo zagotoviti dovolj sredstev, da bi z njim v ZDA živela tudi družina.

Po izobrazbi je magister managementa in organizacije (naziv je pridobil na Univerzi v Ljubljani) ter magister nacionalnih obrambnih študij (naziv je pridobil na Univerzi nacionalne obrambe v Washingtonu. 6.10.2017 je bil imenovan za . direktorja Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov.

Klemen Grošelj je doktor znanosti s področja obramboslovja in v javnosti prvotno znan kot strokovnjak Fakultete za družbene vede za varnostna in obrambna vprašanja. V politiko se je prvič podal v času vlade Boruta Pahorja predvsem, ko je ministrstvo za gospodarstvo prevzela stranka Zares. Začel je kot nadzornik v Geoplinu, nato je bil leta 2010 za mandatno obdobje štirih let imenovan za člana v nadzornem svetu Pošte Slovenije. Kariero je nadaljeval kot vodja kabineta ministrice za gospodarstvo in kasneje kot projektni sodelavec na uradu za intelektualno lastnino.