Kot ugotavlja računsko sodišče, je agencija za knjigo nepravilno izvedla postopke oddaje naročil za nabavo osnovnih sredstev in storitev v vrednosti najmanj 33.371 evrov, brez dokazil o opravljenih storitvah je izvajalcu plačala 8.100 evrov, sklenila je pogodbo za pravne storitve, za katere je že imela sklenjeno pogodbo z drugim izvajalcem, pri čemer so neupravičeni stroški znašali 5.533 evrov, v znesku 2.000 evrov je sofinancirala izdelavo promocijskega filma mimo javnega razpisa za izbor programa oziroma projekta s področja knjige.

Poleg tega je neupravičeno uporabila službeno kreditno kartico, predsednici sveta agencije za knjigo je neupravičeno plačala pot v Berlin ter pred izvedbo storitev z izvajalci ni sklenila pogodb o izvedbi storitev oziroma ni izdala naročilnic v skupni vrednosti 7.615 evrov. Članom strokovnih komisij je izplačala za 40.844 evrov nagrad, ne da bi pridobila ustrezne izkaze o opravljenem delu, ter jim izplačevala povračilo potnih stroškov, za kar ni bilo pravnih podlag.
V letih 2020 in 2021 so bili na čelu Jak kar trije vodilni predstavniki. Od januarja 2018 do novembra 2020 je Jak vodila Renata Zamida. Po njeni razrešitvi novembra 2020 jo je kot v. d. direktorja Jak nasledil Sebastjan Eržen. Tega je maja 2021 nasledil Dimitrij Rupel, ki je nato odstopil oktobra 2022. 1. novembra 2022 je vodenje Jak kot v. d. direktorice prevzela Katja Stergar, ki je bila aprila letos imenovana za polni mandat na čelu Jak.

V javnih razpisih in pozivih za dodeljevanje sredstev več pogojev in kriterijev ni bilo jasnih, preverljivih in merljivih. Ocene pristojnih komisij so bile v posameznih razpisih pomanjkljivo utemeljene, kar ne omogoča naknadne preverljivosti ocenjevanja. Agencija za knjigo v javnih razpisih za sofinanciranje izdaje knjig ni opredelila načina določitve števila sofinanciranih knjig, v nekaterih javnih razpisih pa ni opredelila načina določitve obsega sredstev, ki jih za svoj program prejme posamezni prejemnik, niti ni izkazala oziroma obrazložila razlogov za svoje odločitve. S tem ni zagotovila transparentnosti pri dodeljevanju sredstev.
Agencija za knjigo nima jasnih pravil za izogibanje navzkrižju interesov članov strokovnih komisij, nagrade za delo članov strokovnih in delovnih komisij pa so direktorji agencije za knjigo določali na podlagi njihove subjektivne ocene, kar predstavlja tveganje za negospodarno ravnanje, ugotavlja računsko sodišče. Pomanjkljivo je bilo tudi spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti prejemnikov sredstev. Računsko sodišče je ocenilo, da je agencija za knjigo plačala vsaj 63.010 evrov za stroške, ki se niso nanašali na programe oziroma projekte, sprejete v sofinanciranje, oziroma iz dokazil ni izhajalo, da se nanje nanašajo. Nakazovala je sredstva za programe oziroma projekte brez izkaza vseh nastalih stroškov in ne da bi prijavitelji svoje programe oziroma projekte izvedli v roku.
Računsko sodišče je od agencije za knjigo zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati odpravo nepravilnosti in nesmotrnosti, in ji podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.
Odziv JAK: agencija se sooča s kadrovsko stisko
Iz Javne agencije za knjigo so v komentarju za 24ur.com zapisali, da so se v tem obdobju na agenciji zamenjali trije direktorji, velika fluktuacija je bila tudi na drugih delovnih mestih, hkrati pa se agencija ves čas sooča s kadrovsko stisko (zaposlenih je skupaj z direktorico 6 oseb) in je zato primorana najemati zunanje strokovne službe: "Javna agencija za knjigo je z vso skrbnostjo pristopila k sodelovanju z Računskim sodiščem in v času izvajanja revizije že sledila večini priporočil Računskega sodišča, v kolikor je bilo to mogoče, zahtevani popravljalni ukrepi, ki še niso bili izvedeni, bodo izvedeni ustrezno. Hkrati pa direktor agencije pri marsikaterem ukrepu ne deluje samostojno, saj je za izvajanje določenih aktivnosti odvisen od sveta agencije in financerja. Svet agencije med drugim sprejema splošne akte agencije, ki urejajo njeno poslovanje."
KOMENTARJI (326)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.