Med 30 plačnimi rekorderji jih je kar 22 iz naše največje bolnišnice. Ob tem pa so inšpektorji javnega sektorja odkrili kup nepravilnosti – od spornega evidentiranja in dvojnega plačevanja ur, do preračunavanja storitev v nadure in neupravičenega izplačevanja dodatkov.
Sedem inšpektorjev je imelo pod lupo devet bolnišnic in zdravstvenih domov. Opravili so nadzor nad dežurstvi in nadurami zdravnikov, farmacevtov in ostalega kadra in ugotovili – evidence so pomanjkljive ali jih pa sploh ni.
Lidija Apohal Vučković z Inšpektorata za javni sektor k tem ugotovitvam dodaja: "Opravljajo izplačilo nadur na podlagi nekega preračuna ali nekih opravljenih storitev, ali nekih opravljenih posegov, ali nekega raziskovalnega dela …"

Nekateri so registrirali le prihode in odhode, vmesnih izhodov ne. Zaradi dvojnega evidentiranja, večinoma ob predaji dela, prihaja tudi do dvojnega izplačevanja.
"Recimo, evidentiran je hkrati kot za stalno pripravljenost in že za redno delo. Ali pa evidentiran hkrati kot za redno delo in za nadure," pravi Apohal Vučkovićeva.
Zato morda ne čudi, da decembrski podatki ministrstva za javno upravo rišejo sliko zdravnikov na meji mogočega. Nekaterim naj bi se poleg rednega delovnika nabralo tudi do 300 nadur in dežurstev, prav na njihov račun pa je rekorder zaslužil kar 17 tisočakov bruto.

Matija Cevc iz sindikata UKC pojasnjuje: "Tak višek ur je načeloma nehigienična stvar, zato ker bi morali tisti, ki razporejajo delovni čas, poskrbeti, da je delovni čas približno enakomerno razporejen."
Je pa takšno število morda še najlažje razumljivo prav decembra, doda Cevc, saj je veliko prazničnih dni, ki so drugače vrednoteni. Ob kadrovskem pomanjkanju morajo nekateri na svoja pleča prevzeti tudi več takšnih dni.
Tu je še letni poračun raziskovalnih ur. Igor Muževič iz sindikata Praktik.um ob tem: "To bi bilo treba zakonsko tudi prepovedati. Pri nas je politika na nek način zadovoljna, ker s toliko nadurami vedno prihaja na lestvicah do ekscesnih plač. In vedno, ko je kakršnakoli situacija v zdravstvu, ki bi jo bilo treba popraviti, gre to v medije in se pokaže na največje zaslužkarje."

A vrnimo se na inšpekcijski nadzor. Zlorabe so ugotovili tudi pri izplačevanju dodatkov za mentorstvo. V nekaterih zavodih sploh niso imeli določenega mentorja, v drugih so izplačevali dodatke po kolektivni pogodbi neupravičenim osebam, denimo koordinatorjem specializacij. Apohal Vučkovićeva doda še druge nepravilnosti: "Izplačilo mentorskega dodatka, ko je bil mentor odsoten, ko ga sploh ni bilo v službi, ko je bil na dopustu, na bolniškem dopustu."
Na sporne prakse v zdravstvenih zavodih so opozorili zdravstveno ministrstvo, zavodom pa naložili, naj zadeve uredijo, nekaterim pa tudi, naj neupravičena izplačila vrnejo.
KOMENTARJI (257)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.