Neučinkovito črpanje evropskih sredstev: kdo služi na naš račun?

In zakaj na vladi ne udarijo po mizi in preprečijo, da bi njihova služba za razvoj in kohezijo ustavila kaos, ki se vleče že leta in leta? Kdo služi na naš račun? Zunanji izvajalci mastno, občine pa se, namesto da bi se z evropskim denarjem razvijale, zadolžujejo.

Kje je obljubljeni evropski denar?

To se že dobro leto sprašuje tudi župan s Komende, občine, ki je gradnjo kanalizacije, kjer ji je Bruselj s pogodbo obljubil skoraj tri milijonsko pomoč, začela pred štirimi leti, zaključila pa lansko jesen. A že takrat župan ni bil jezen na Bruselj, temveč na državo, ki denarja še kar ni počrpala. Kot je novembra 2017 povedal župan Stanislav Poglajen: "Ko smo se začeli pogovarjati o evropskih sredstvih, nam je bilo tako rekoč povedano, da občinam ne bo treba zalagati nobenih sredstev, temveč je bilo rečeno, da ko bomo v situaciji, bomo predložil državi in v roku 30 dni ta sredstva prejeli."  

Danes, po 400 dneh od zaključka gradnje z občine sporočajo, da zadnjega milijona še kar niso videli, ker pa so morali poplačati vse izvajalce del, so bili prisiljeni v likvidnosti kredit pri državni zakladnici.

'Zaradi površnih evidenc sploh ne vemo, koliko evropskega denarja izgubljamo'

Da iz bruseljske pipe kapljajo mikrokapljice, je kriv vsakokratni nedelujoč dokumentacijski sistem črpanja, najprej Issar, ki je povzročal težave in stroške 16 let. Kot je razložil Igor Lakota, je bilo nadgrajevanje zelo drago in zelo neučinkovito in ves čas so bile s tem težave, težave so bile tudi z izvajalcem, ki je to programiral. Isti izvajalci so nato naredili Issar 2, zdaj E-mo.

In pozor, na Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pravijo, da so bila za večino IT poslov, ki so služila na račun problematičnih programov nato pa izumljala nove, več let do marca letos aboninarana ena in ista podjetja: Comland, Nova Vizija in predvsem IPMIT.  Ta konzorcij naj bi, po podatkih SVRKA, samo na prvem programu, zaslužil slabih šest davkoplačevalskih milijonov evrov. Vsakokratne programe za črpanje je raztrgalo tudi računsko sodišče, ki je že lani opozorilo, da zaradi površnih evidenc sploh ne vemo, koliko evropskega denarja izgubljamo.

Prejšnja ministrica je vsem dosedanjim  itjevcem šele letos pokazala vrata, pogodbo za vzdrževanje novega, še vedno počasnega, programa E-MA pa podpisala s podjetjem IXTLAN. A kot je dejal Lakota, če bi bil sistem res tako katastrofalen, da ne bi delalo nič, potem bi bilo tudi črpanje enako nič.

A iz programa v program je moralo migrirati gore podatkov, za kar je bila na SVRKu usposobljena izključno ena oseba. Kot je dejal Marjan Šarec, pričakuje, da bodo vsi, ki delajo na tem področju, vložili maksimalen napor v to, da ta sredstva ne bodo izgubljena.

A do konca leta je samo še 13 dni, v zraku, sporočajo na SVRKU, pa še 44 evropskih milijonov, da počrpamo preostali dodeljeni dve milijardi in pol evrov, pa le še dve leti.