Slovenija

Neučinkovit in nepregleden sistem

Ljubljana, 15. 02. 2007 12.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
N.Š.K./STA
Komentarji
3

Računsko sodišče ocenjuje, da sistem predšolske vzgoje, ki ga je vzpostavila država, ni učinkovit.

Na podlagi izvedene revizije računsko sodišče ocenjuje, da so storitve, ki jih predšolskim otrokom nudijo slovenski vrtci, visoko kakovostne.
Na podlagi izvedene revizije računsko sodišče ocenjuje, da so storitve, ki jih predšolskim otrokom nudijo slovenski vrtci, visoko kakovostne. FOTO: POP TV
Ministrstvo ne pozna razlogov in oblike varstva 36,4 odstotka predšolskih otrok, ki v šolskem letu 2005/2006 niso bili vključeni v vrtce. Rezultati ankete staršev kažejo, da je izmed anketiranih staršev, katerih otroci ne obiskujejo vrtca, skoraj tretjina takšnih, ki varstvo svojih otrok zaupajo zasebnim varuškam, ki pa formalno za tako dejavnost niso registrirane, so zapisali v revizijskem poročilu.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o stanju na področju predšolske vzgoje v letih od 2003 do 2006 ugotovilo, da so otroci in starši zadovoljni s storitvami vrtcev. Kljub temu obstajajo nekatere slabosti, kot so velike razlike v cenah enakih programov med občinami, le dvotretjinska vključenost otrok v vrtce in vprašljiva razvrstitev njihovih staršev v plačilne razrede. Ministrstvu za šolstvo je zato priporočilo nekaj popravljalnih ukrepov. To ima sedaj 90 dni časa za odzivno poročilo.

Dobra tretjina otrok ni v vrtcih

V poročilu so navedeni naslednji razlogi za uvedbo revizije. Javni vrtci, kot trenutno daleč prevladujoča oblika predšolske vzgoje, ostajajo v nekaterih slovenskih okoljih kljub padajoči nataliteti prezasedeni. Visoke so razlike v cenah enakih programov predšolske vzgoje med občinami. V javnosti se pojavlja vse več očitkov o ustreznosti oziroma pravičnosti uvrstitve staršev predšolskih otrok v plačilne razrede. Dejstvo pa je, da 32.699 predšolskih otrok (36,4 odstotka) v šolskem letu 2005/2006 ni bilo vključenih v vrtce.

Problem je v dostopnosti vrtcev

Namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel
Namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel FOTO: POP TV

Sodišče je revizijsko poročilo pripravilo z namenom, da bi ocenili obstoječe stanje in opomnili ministrstvo, da je treba odgovoriti na številna vprašanja, je na današnji novinarski konferenci poudaril prvi namestnik predsednika sodišča Tomaž Vesel.

Vesel je izpostavil naslednja vprašanja: ali želi država v predšolsko vzgojo vključiti vse otroke, ki si to želijo, kakšno naj bo razmerje plačil med državo in občinami, ali naj država zagotavlja dodatna sredstva in za koga, ali naj prevzame plačilo javnih uslužbencev v vrtcih, kako naj spodbuja druge oblike predšolske vzgoje ter kakšna naj bo plačilna lestvica za starše, da bo pravična in čim bolj uravnotežena.

Kaj vse očitajo ministrstvu ...

Računsko sodišče ocenjuje, da sistem predšolske vzgoje, ki ga je vzpostavila država, ni učinkovit, predvsem v delu, ki se nanaša na zagotavljanje dostopnosti vrtcev.

Pravilnik o plačilih staršev po Veselovih besedah ne zagotavlja enakopravnega položaja vseh kategorij staršev, ker je vezan zgolj na dohodke in ne na premoženjsko stanje staršev. Posledica osemstopenjske plačilne lestvice je majhna vključenost otrok tistih staršev, ki zapadejo v višje plačilne razrede.

Nekateri razlogi, zakaj sistem predšolske vzgoje glede zagotavljanja dostopnosti vrtcev ni učinkovit, so po besedah računskega sodišča naslednji: Ministrstvo ne spremlja stanja glede dolžine čakalne dobe pri vpisu otroka v vrtec in ne vodi evidenc o potrebah po prostih mestih in razpoložljivih kapacitetah vrtcev. V revidiranem obdobju ministrstvo ni sprejelo učinkovitih ukrepov za zmanjšanje števila otrok, ki ne obiskujejo vrtcev, ukrepalo je zgolj posredno. Med razlogi računsko sodišče navaja tudi, da ministrstvo podatkov o tem, kdo vzgaja in varuje otroke, ki niso vključeni v vrtce, ni zbiralo ter ni izvajalo učinkovitih ukrepov, s katerimi bi se prisotnost izvajalcev predšolske vzgoje in varstva na sivem trgu zmanjšala.

Neučinkovit in nepregleden sistem plačil

Računsko sodišče ocenjuje, da sistem, ki ureja plačila staršev za vrtce, ni ustrezen. Prav tako opozarjajo, da je sistem financiranja predšolske nepregleden in prezapleten, hkrati pa ni primerljiv, saj lokalne skupnosti v praksi uporabljajo različne modele financiranja.

Sodišče je pod drobnogled vzelo tudi metodologijo za oblikovanje cen programov v vrtcih in jo ocenilo za neučinkovito, saj se cene enakih programov po občinah razlikujejo celo za sto odstotkov - lani so se tako za prvo starostno skupino gibale od 238 do 488 evrov.

Del ugotovitev temelji na rezultatih ankete

Ministrstvo za šolstvo se bo na revizijsko poročilo odzvalo v ponedeljek, saj so ga prejeli šele danes, zato potrebujejo čas, da ga temeljito proučijo, so sporočili s šolskega ministrstva.

Revizorji so svoje ugotovitve izdelali tudi s pomočjo ankete med starši in skrbniki predšolskih otrok ter ravnatelji 53 vrtcev. V njej je kar tri četrtine staršev ocenilo, da obstoječa razporeditev v plačilne razrede ni pravična, kar 92 odstotkov pa tudi, da so cene programov previsoke.

Na vprašanje, ali menite da trenutna zakonodaja omogoča pravično razporeditev staršev v veljavne plačilne razrede glede na njihov dohodkovni ali premoženjski položaj, je le 11,9 odstotka staršev prepričanih, da trenutna zakonodaja omogoča pravično razporeditev, medtem ko je 75,8 odstotka prepričanih, da razporeditev ni pravična. 12,3 odstotka anketiranih se o tem vprašanju ni opredelila.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ursa Skender
16. 02. 2007 10.34
Jaz res ne razumem te naše preljube države. Stara sem 30 let imam enega otroka starega 2 leti, moja plača znaša 140 tisoč SIT za vrtec plačujeva 30 tisoč sit, drugo varstvo (stari starši) ni možno in sedaj vidite, da si jaz še enega otroka enostavno ne morem ne morem privoščit, ker je to danes luksuz. Plačujeva kredit za stanovanje, in za avto, praktično nič nimava ampak morava oba trdo delati da se zrinemo skozi mesec in sreča vsaj to da sva zdrava, da lahko delava.
sdrago@siol.net
16. 02. 2007 09.08
Niti ČVP in ne Računsko sodišče pa še eno sončno leto ne bosta ugotovila transparentne kršitve ustave v delu zahteve po enakosti otrok, saj so otroci, ki obiskujejo vrtec protiustavno priviligirani v primerjavi s tistimi otroci, katerih starši si vrtca ne morejo privoščiti. Torej bogatejšim otrokom občine in država vsak mesec plačajo velik del stroškov vrtc, medtem, ko drugi ne dobijo nič!
mkoc@email.si
16. 02. 2007 06.23
Ma ne štekam jaz tega. Kot, da bi Slovenija prva na svetu izmislila vrtce. In zato iz nule mora izmišljevati celotno zakonodajo, načine kako delujejo ipd? Mar nimajo tudi v, naprimer, Švici, vrtce? In mar se njihova predšolska mularija tolk razlikuje od Slovenske, da ne moremo privzet njihov, že zalaufan sistem in ga le malo prilagoditi? Ta pripoved se tukaj ponavlja že na vsakem koraku! "Tranzicijsko obdobje", k... vsakdanje spremembe zakonodaje, mislim, jeben ti "demokracijo", v kateri se zakoni spreminjajo in popravljajo vsak dan - in nikoli ne veš, na čem si! Številni paraziti po državnih zborih, parlamentih, računskih sodiščih ipd pa si ga lepo počasi mečejo na roko, se obmetavajo s predlogi in "neskončno inovativno" zakonodajo, izmišljujejo toplo vodo - in jih verjetno najbolj skrbi, kolk časa se bo še dalo s tovrstnim blefiranjem in poziranjem manipulirati naivne množice davkoplačevalcev - in kaj bodo počeli, ko (če) bo enkrat Slovenija imela normalno, dokončno urejeno in nespremenljivo zakonodajo, kot se spodobi za eno sodobno, evropsko in demokratično državo. Zato dvomim, da bo kadarkoli tega konec. Državi namreč gre odlično na roko, da se zakoni skoz spreminjajo - saj tako navaden, majhen človek nikoli ne ve, kaj je legalno in kaj ne - in ga je razmeroma preprosto udariti po žepu (ali država ali odvetniki). Torej, politična in odvetniška mafija prosperira, najebavamo pa mi, majhni ljudje. Koga pa briga za nas, itak...