Slovenija

Boj proti revščini: neto razpoložljivi dohodek ljudi pod pragom tveganja revščine nižji od 662 evrov

Ljubljana, 17. 10. 2019 10.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Lani je v Sloveniji z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,3 odstotka ali 268.000 ljudi. Slovenija se skupaj s Španijo in Italijo uvršča v sredino med preostalimi članicami EU.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Kurjava ali hrana?
    02:35
    Iz SVETA: Kurjava ali hrana?
  • Iz SVETA: Anita Ogulin ob svetovnem dnevu revščine
    03:38
    Iz SVETA: Anita Ogulin ob svetovnem dnevu revščine
  • Iz SVETA: Dan boja proti revščini
    03:38
    Iz SVETA: Dan boja proti revščini

Danes je mednarodni dan boja proti revščini. Podatki statističnega urada kažejo, da v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živi vsak osmi, v EU pa vsak šesti prebivalec. Tveganju socialne izključenosti je v Sloveniji izpostavljen vsak šesti, v EU pa vsak četrti prebivalec. Relativna revščina otrok in izpostavljenost otrok socialni izključenosti sta v Sloveniji med najnižjimi v EU, še navaja državni statistični urad.

Po zadnjih podatkih Eurostata je bila ta stopnja v EU 16,9-odstotna, kar pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 16,9 odstotka ali približno 85 milijonov ljudi. Najnižjo stopnjo je imela Češka, in sicer 9,6 odstotka, najvišjo pa Romunija, in sicer 23,5 odstotka. V Sloveniji je lani z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,3 odstotka ali 268.000 ljudi. Manjše deleže relativno revnih od Slovenije je imelo pet članic, približno enake deleže pa Finska, Danska, Madžarska, Francija, Nizozemska in Avstrija.

V Sloveniji je bil mesečni neto razpoložljivi dohodek ljudi pod pragom tveganja revščine nižji od 662 evrov na odraslega člana gospodinjstva. S takim zneskom se je država med preostalimi članicami EU uvrstila skupaj s Španijo in Italijo približno v sredino. Ta prag je bil najnižji v Romuniji, najvišji v Luksemburgu, višji od slovenskega pa v 15 državah članicah EU.

V Sloveniji je bil mesečni neto razpoložljivi dohodek ljudi pod pragom tveganja revščine nižji od 662 evrov.
V Sloveniji je bil mesečni neto razpoložljivi dohodek ljudi pod pragom tveganja revščine nižji od 662 evrov. FOTO: Dreamstime

V Sloveniji socialni izključenosti izpostavljen vsak šesti, v celotni EU vsak četrti

Obsežnejši pojav od revščine pa je socialna izključenost. Ta zajema tudi tiste, ki so resno materialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. V Sloveniji je bil socialni izključenosti po zadnjih podatkih izpostavljen vsak šesti, v celotni EU pa vsak četrti prebivalec.

Delež izpostavljenih tveganju socialne izključenosti je v Sloveniji lani znašal 16,2 odstotka. Povprečje v EU v letu prej je bilo 22,4 odstotka. Najmanjši delež je bil na Češkem, kjer je znašal 12,2 odstotka, najvišji pa v Bolgariji, kjer je bil 32,8-odstoten. Približno enake deleže kot Slovenija so imele Slovaška, Finska in Nizozemska.

Eden od načinov za odpravo revščine med otroki je, da naslovimo revščino v družini, opozarja generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Dostop do kakovostnih socialnih storitev mora biti prednostna naloga, še poziva.

Najmanjši delež otrok pod pragom tveganja revščine na Češkem in Danskem

Najmanjša deleža otrok v starosti do 17 let pod pragom tveganja revščine sta lani imeli Češka in Danska, in sicer 11 odstotkov, največjega pa Romunija, kjer je bil 32-odstoten. V Sloveniji je znašal 11,7 odstotka. V sedmih državah, tudi v Sloveniji, je bil delež otrok pod pragom tveganja revščine manjši od deleža vseh pod tem pragom.

Stopnja tveganja socialne izključenosti otrok je bila lani najnižja v Sloveniji in je znašala 13,1 odstotka, najvišja pa v Romuniji (38,1 odstotka). V desetih državah, tudi v Sloveniji, je bil delež otrok, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, nižji od deleža vseh izpostavljenih temu tveganju v državi.

Relativna revščina otrok in izpostavljenost otrok socialni izključenosti sta v Sloveniji med najnižjimi v EU.
Relativna revščina otrok in izpostavljenost otrok socialni izključenosti sta v Sloveniji med najnižjimi v EU. FOTO: Dreamstime

Slovenija že blizu cilju iz strategije Evropa 2020

Slovenija je že zelo blizu cilju iz strategije Evropa 2020, s katero naj bi EU dosegla visoko zaposlenost, produktivnost in socialno kohezijo. Države članice EU-27 so si v njej zastavile, da bodo do leta 2020 število ljudi pod pragom tveganju socialne izključenosti zmanjšale skupaj vsaj za 20 milijonov. Slovenija si je za cilj glede na izhodiščno leto 2008 postavila zmanjšanje za 40.000.

V letu 2017 je bilo v EU-27 tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 111,9 milijona ljudi, kar je 4,2 milijona manj kot v izhodiščnem letu 2008, ko jih je bilo 116,1 milijona. V Sloveniji se je število izpostavljenih tveganju socialne izključenosti od leta 2008 do leta 2018 znižalo s 361.000 na 326.000. Cilj pa je znižanje na 321.000, torej še za 5000.


 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Timy15
18. 10. 2019 17.13
+1
Take razlike predvsem upokojencev so nastale po samosvojitvi naše države,prej takih razlik ni bilo.
DEEP
17. 10. 2019 21.19
+1
Pokojnina mala,je!Po člani družine po tri sadike plemenite rastline in je na konco leta božičnica 12-16 t. €.Znajdi se in fušat!
felix59 drugič
17. 10. 2019 19.31
+8
Fušat , fušat in še enkrat fušat. Nihče mi ne bo preprečil da fušam. Davke naj med drugim plačujejo lopovi na fakultetah , univerzah . . .Tudi družino Janković bi lahko privili za kakšen milijonček nevrnjenega denarja.
komarec
17. 10. 2019 13.06
+15
Me zanima ali tudi župniki in škofje živijo na pragu revščine.
prinašalec2
17. 10. 2019 12.09
+52
Ste se vprašali zakaj tako? Ker elita služi, tako ali drugače, zakonito ali pa tudi ne, preko mej normalnega. Tako mala država, s toliko bogastva, pridnih delovnih ljudi, bi moral narod v povprečju lepo živeti, revnih ali ljudi na ulicah in pod mostovi pa si ta državica sploh ne bi smela privoščiti. Še enkrat: zaradi neupravičenega bogatenja elite in njihovih nepojasnjenih prilivov, bogastva, ki ga nihče na analizira, bi lahko v povprečju vsi bolje živeli.
Transformerji
17. 10. 2019 13.34
+16
KAPIBARA
17. 10. 2019 14.54
+9
Zemljić bogati s starimi povezavami-pa magari preko helikopterja..
ROMELS
17. 10. 2019 11.46
+47
V našem parlamentu pa ravno obratno. Borijo se za čim večjo revščino na račun samo bogatenja.