Slovenija

Nesrečo balona v bližini Iga povzročil močan veter

Ljubljana, 20. 08. 2024 12.02 | Posodobljeno pred 22 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Komisija, ki je preiskovala nesrečo toplozračnega balona januarja 2022 blizu Iga, je v končnem poročilu zapisala, da je trd pristanek in posledično padec potnikov iz košare balona povzročil nepričakovano močan veter v času pristajanja. Pilot pa je bil pomanjkljivo meteorološko pripravljen na močan veter, navaja poročilo.

Poročilo službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov na ministrstvu za infrastrukturo kaže, da sta balona vzletela iz Bistre na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja in se proti vzhodu povzpela na višino okoli 1200 metrov nadmorske višine. Let je sprva potekal po načrtu in brez posebnosti, pri spuščanju pa sta pilota obeh balonov ugotovila, da se je hitrost vetra povečala.

"Po radijski zvezi sta usklajevala pristajanje tako, da sta se pripravila in podala navodila potnikom o verjetnem trdem pristanku. Pilot večjega balona je pred trkom košare balona ob teren izključil gorilnike in zaprl ventile na plinski inštalaciji. Zaradi močnega trka ob teren so iz nagnjene košare večjega balona padle štiri osebe. Ob zmanjšanju teže košare se je balon ponovno dvignil in s košaro trčil v krošnjo drevesa. Po približno 50 metrih se je balon spet spustil do tal tako, da je nagnjeno košaro vlekel po travnatem terenu do mesta popolne ustavitve, ki je bilo od mesta prvega trka oddaljeno približno 250 metrov," dogajanje povzema poročilo.

Zaradi močnega vetra na območju pristajanja, čigar sunki so presegali omejitve varnega pristajanja, je balon večkrat s spodnjim delom košare trčil ob zaledenel travnat teren. Posledično je del potnikov padel iz košare balona in se pri tem poškodoval, med njimi trije potniki huje. Košara drugega manjšega balona se je pri pristajanju prevrnila na sprednjo stran in po nekaj metrih obstala na mestu, oddaljenem približno 200 metrov od prvega balona. Pri pristajanju manjšega balona nihče ni bil poškodovan.

Jakost vetra je bila v času dogodka na območju pristajanja bistveno višja od pričakovanih oz. napovedanih vrednosti, ki jih je pilot pridobil v predpoletni pripravi. Meteorološke razmere v času dogodka in posebej okrepljen veter pri tleh na območju pristajanja so vplivali na nesrečo, je zapisano v poročilu, pod katerega se je podpisal glavni preiskovalec Toni Stojčevski.

Gasilske in reševalne službe so se v primernem času odzvale in nudile pomoč poškodovanim na mestu dogodka. Potniki, udeleženi v nesreči, so imeli izkušnje letenja s toplozračnimi baloni in primerna oblačila ter obutev za izvedbo leta. Kot izhaja iz poročila, je bil balon v času dogodka tehnično brezhiben in med preiskavo ni bilo dokazov o motnjah v delovanju. Tudi 56-letni belgijski pilot je imel veljavno dovoljenje in pooblastila za letenje s toplozračnimi baloni.

V postopku preiskave se je izkazalo, da pilota nista imela dovolj natančnih vremenskih podatkov za območje načrtovanega pristanka na Ljubljanskem barju. Predstavniki Agencije RS za okolje (Arso) so med preiskavo za zagotavljanje bolj kakovostnih vremenskih podatkov za izvajalce letenja s toplozračnimi baloni vzpostavili posebno aplikacijo.

Preiskava je izpostavila še en varnostni problem, ki se nanaša na največje število potnikov. Kot danes ob povzemanju poročila izpostavlja časnik Dnevnik, se morajo potniki pri hitrem pristanku postaviti v nizek položaj z dobro pokrčenimi koleni, s hrbtom ali rameni ob steni košare in se prijeti za ročaje. Tega pa po navedbah Dnevnika v konkretnem primeru v košari, ki je uradno res namenjena petim potnikom, vsi verjetno niso mogli storiti. Po oceni komisije so se lahko tako postavili samo štirje.

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Smuuki
21. 08. 2024 10.09
+1
Ko uradnik dobinprimer v roke ga rešuje do upokojitve. Rezultat silnega dela naše stroke je viden povsod. Tisti z večjo storilnistjo smo nemogoče kritični do ljudi brez znanja in brez delovnih navad
Smuuki
21. 08. 2024 09.59
+2
Rezultate raziskave naša stroka predstavi vnukom
patogen
20. 08. 2024 17.58
2 leti, da tole ugotovijo? Tal država je res sterilna. Kaj pa vključuje meteorološka opremljenost in kako bi pomagala v tem primeru? Dežnik morda kot predmet meteorološke opremljenosti?
Grma53
20. 08. 2024 15.04
+4
Ne ga biksat. 2 leti so nam kradli denar za to, kar bi ugotovil vsak ne preveč bebav človek v enem tednu. Me je kar strah, v kaksnem stanju je potem ta komisija
123soba
20. 08. 2024 14.51
+7
2,5 let, je noč in dan garala komisija, pod okriljem naše bistroumne politike in zakonov, da so prišli do zaključka, da niso nič ugotovili. Bravo modri dirkači...
Darko32
20. 08. 2024 14.14
+7
Bodimo realni in pošteni, ter poglejmo zakonitosti narave. Nikoli ne moremo predvidevati 110% natančno, da bo recimo na dotičnem kraju veter pihal z določeno hitrostjo. Prav tako ne moremo napovedati natančno, da bo zapadlo toliko in toliko snega ali padlo toliko dežja na m/2 v določenm času. Tudi določeni mislijo, da bo tehnika rešavala neznanje ljudi. Ja do določene mere, vendar vseh pa ne. Zato bi morali to nesrečni dogodek, k ije resnici na ljubo posledica spleta nesrečnih okoliščin, katere si ni želel nihče in še najmanj organizatorji, da se vzame kot šolski priemr in ugotovi kje so bile storjene pomanjkljivosti in kaj bi se lahko izpopolnilo in nadgradilo. Samo pri nas je problem, ker luzerji in kvazi magistri delajo po liniji najmnjšega odproa in posledično dobivamo še večjo škodo.
oježeš
20. 08. 2024 15.32
+1
Točno to. Ko gledam letalske nesreče in iskanje vzrokov le teh, iščejo vzroke izključno za to, da povečajo varnost in odpravijo možnost za naslednjo nesrečo. Tudi tam so dolgotrajni postopki, vendar v veliko hujših pogojih ali celo v popolnoma uničenih letalih.
anabanana
20. 08. 2024 12.56
+1
Dobro jutrooooo😶
Blue Dream
20. 08. 2024 12.38
-2
Katera cerkev je tisto na sliki v ozadju?
Blue Dream
20. 08. 2024 14.37
+2
ZIPPO
20. 08. 2024 18.58