Skupina raziskovalk s Fakultete za družbene vede je z raziskavo, v katero je bilo vključenih 5000 Slovenk in Slovencev, prišla do sklepa, da so socialna omrežja v primeru bolezni in nege posameznika na robu zmogljivosti. "Še vedno so ženske v glavnem tiste, ki morajo skrbeti, da človek ni sam," je ob predstavitvi študije povedala Maca Jogan.
Občutek nesrečnosti med Slovenci prevladuje
Daleč pod povprečjem so Slovenci v smislu čustvene podpore, torej omrežja, na katera se lahko ljudje zanesemo v obdobju osebnih stisk. "Dejstvo je, da Slovenci zaradi nizke stopnje socialnega kapitala v primerjavi s preostalo Evropo nismo srečni," je povedala Hajdeja Iglič.
Naše uradne socialne službe so ob vse bolj starajočem se prebivalstvu pred velikim izzivom, saj se lahko v kratkem zgodi, da bodo socialna omrežja samopomoči zaradi preobremenjenosti razpadla. Država bi jih morala po mnenju raziskovalk v prihodnje podpirati, saj lahko socialna omrežja nudijo močno čustveno oporo posameznikom v stiski.
Ogroženi starejši in družine
Denarni ukrepi za krepitev posameznika, ki potrebuje pomoč, niso dovolj, temveč je potrebno podpirati tudi omrežja socialne podpore. Glede na ugotovitve so najbolj ranljiva skupina starejši od 65 let, sledijo jim družine s samo enim staršem, ki pa za razliko od starejših nimajo institucionalne podpore. Sledijo jim revni sloji prebivalstva, ki poleg denarne podpore potrebujejo pomoč tudi v drugih oblikah, ne le denarnih. Ugotovitve skupine raziskovalk, ki sta jo vodili Anuška Ferligoj in Mojca Novak, so objavljene v knjigi Omrežja socialne opore v Sloveniji.
