Četudi imajo policisti orožje skoraj ves čas varno za pasom, je to – takoj, ko ga izvlečejo iz toka – nevarno za vsakega od njih. 

"Policisti imajo orožje, predvsem kratkocevno orožje, torej pištole, večkrat v rokah. Pri čiščenju so mogoče nepozorni, neizkušeni ali pa preveč izkušeni in mislijo, da se jim ne more nič zgoditi," opozarja profesor za kriminalistično psihologijo Peter Umek. 

Od leta 2018 je bilo primerov nenamerno izstreljenih nabojev kar 11, na srečo brez hujših posledic. "Vedno je šlo za neko neprevidnost, za neupoštevanje pravil."

Tako se profesor v svojih letih dela spomni le enega incidenta – leta 1991 na visoki šoli, ko so se učili rokovanja z dolgocevnim orožjem. "Nekdo je to preverjal in vedno sprožil tudi v strop. In se je zgodilo, da je policist pozabil metek v cevi."

Policisti se seveda učijo, kako ravnati z orožjem, in redno hodijo na strelišča, kjer tudi najpogosteje prihaja do nesreč, a k sreči za zdaj ne usodnih. Nevarno pa je tudi čiščenje orožja, ki mora zato potekati po določenih protokolih. "Mora biti v varnem okolju, policist pa se mora vedno tudi prepričati, da je pištola prazna," pojasnjuje Umek. 

Zavedati se je treba, da je uporaba orožja pri policistih zadnje sredstvo. In tudi ko ga uporabijo po črki zakona, vsak strel v človeku pusti posledice. "Srečeval sem se s težavami policistov, ki so streljali v službi, v nujnih primerih, in so imeli tudi kar precej težav. Tudi to policisti torej doživljajo kot travmo," še pravi Umek.