Dnevi konec januarja in v začetku februarja bodo v zgodovino znova zapisani kot črni za ameriški vesoljski program. Vključno z nesrečo raketoplana Columbia so se namreč vse tri tragične zgodile med 27. januarjem in 1. februarjem.
Prva hujša nesreča se je zgodila 27. januarja 1967, z začetkom programa Apollo. Njegov namen je bil, kasneje so Američani z Apollom 11 to tudi dosegli, spraviti človeka na luno. Trije astronavti so umrli med pripravami na polet. V kapsuli Apolla 1 je zaradi kratkega stika zagorelo, vsi trije pa so zaradi izjemno visoke temperature v trenutku zgoreli.
Nato je kar 20 let vesoljski program z izjemo Apolla 13, ki so ga po hudih zapletih v vesolju z velikimi težavami vrnili na Zemljo potekal brez posebnih težav. Natanko 19 let in dan zatem se je Nasa znova zavila v črnino. Na pogonski raketi vesoljskega raketoplana Challenger je med vzletom počilo tesnilo motorja. Dva milijona litrov tekočega vodika in kisika je v 73-ih sekundah po vzletu iz Kennedyjevega oporišča na Floridi v trenutku eksplodiralo. Vseh sedem članov posadke, tudi prva učiteljica, ki je poletela v vesolje, nesreče ni preživelo. 28. januarja letos se je sedmerica s Columbie s kratko komemoracijo spomnila 16. obletnice te nesreče.
