Ministra sta se pred srečanjem ministrov za okolje držav Jadransko-Jonske pobude na Brdu pri Kranju pogovarjala o možnih zaključkih konference glede nadaljnjih korakov in načina skupnega upravljanja z obalnim območjem in varstvom Jadranskega morja.
Razglasitev izključne ekološko-ribolovne cone (ERC) je z vidika dolgoročnih posledic na morski ekosistem celo škodljiva, ker onemogoča celovito obravnavo okoljskih problemov v skupnem morskem ekosistemu, poleg tega pa je v nasprotju s sprejetim Akcijskim načrtom za Jadran. Ministra sta se dogovorila, da si bosta prizadevala doseči odklonilno evropsko stališče do te enostranske poteze Hrvaške in da bosta tudi v prihodnje koordinirala poteze obeh držav.
Kopač je poudaril, da je namen konference ministrov za okolje držav Jadransko-Jonske pobude, ki bo v ponedeljek na Brdu pri Kranju, določiti vsebine, kaj sploh ERC je. "Prepričan sem, da bo naša skupna ugotovitev ta, da je skrb za varstvo okolja v Jadranu mogoča samo s skupnimi akcijami in ne z enostranskimi odločitvami," je zatrdil slovenski okoljski minister.
Kopač je italijanskemu kolegu predstavil tudi okoljske projekte sodelovanja jadranskih držav, ki jih Slovenija predlaga kot prvi korak za izvajanje Akcijskega načrta za Jadran, ki je bil podpisan junija letos v Zadru.
Minister Matteoli se je strinjal, da se pozove države Jadransko-Jonske pobude k izvajanju načrta ravnanja v primeru onesnaženj zaradi nesreč na morju, ki ga koordinira Regionalni center za hitri odziv v primeru pomorskih nesreč in onesnaženj morja (REMPEC). Slovenija, Hrvaška in Italija namreč ta načrt že izvajajo.
Matteoli je podprl tudi poziv Slovenije, da države Jadransko-Jonske pobude čim prej ratificirajo protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja ter protokol o strateški presoji vplivov na okolje, ki pomeni obvezno podlago za izvedbo večjih projektov na Jadranu, kot so na primer gradnja naftovodov, terminalov ipd.
Italijanski okoljski minister je prav tako pozdravil slovensko pobudo, da začnejo države Jadransko-Jonske pobude čim prej izvajati standarde za prevoz nevarnih snovi po morju in ukrepe, ki jih naloga Mednarodna pomorska organizacija.
EU za mulitilateralno reševanje
Obžalovanje nad enostransko odločitvijo hrvaškega sabora glede razglasitve ekološko-ribolovne cone v Jadranu naj bi na ponedeljkovem zasedanju v Luksemburgu izrazili tudi zunanji ministri EU. S tem naj bi se vodje diplomacij držav članic pridružili stališču Evropske komisije do tega vprašanja.
Kot je povedal predstavnik delegacije EU v Sloveniji Erwan Fouere, je stališče Evropske komisije zelo jasno. "Izrazili smo obžalovanje zaradi hrvaške odločitve. Enako je storilo tudi predsedstvo. Hrvaško skrb zaradi ribjega sklada seveda razumemo, vendar enako skrbi tudi Slovenijo, Italijo in ribiče vseh držav ob Jadranskem morju. Zato je pomembno, da se reševanja tega vprašanja raje kot unilateralno lotimo mulitilateralno in rešitev dosežemo skupaj," je dejal Fouere.
