'Nesprejemljivo je, da stanje na področju reproduktivnih pravic ostaja enako'

V Inštitutu 8. marec so v začetku marca zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pozvali, naj spremeni sklep o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ugotovili so namreč, da morajo trenutno vse osebe, ki ne plačujejo tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, umetno prekinitev nosečnosti, storitve v zvezi z ugotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti, umetno oploditev in sterilizacijo, doplačati. ZZZS so zato pozvali, naj bodo omenjene storitev v celoti financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Upravni odbor in skupščina ZZZS sta zeleno luč za začetek postopka spremembe vrednosti odstotkov za naštete storitve, med katere sodi tudi medicinsko indiciran splav, prižgala konec marca, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič. Nadaljevanje postopka pa bo po njenih besedah odvisno od vlade.

Postopek spremembe vrednosti odstotkov zdravstvenih storitev je namreč dvofazni. Ko upravni odbor ZZZS pripravi predlog spremembe, gre ta še v medresorsko usklajevanje na vlado. Vlada mora tudi podati soglasje na predlog sprememb, tako da bo stališče vlade do tega vprašanja zelo pomembno, je poudarila.

V inštitutu tako poudarjajo, da je sedaj na potezi vlada, na vse politične stranke pa so danes tudi poslali dopis z vprašanjem, ali podpirajo njihov poziv, da morajo biti osnovne reproduktivne pravice financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako so pozvali predsednike in predsednice strank, da podpišejo peticijo, ki so jo pripravili.

Poziv za spremembo financiranja storitev, povezanih z reproduktivnimi pravicami, so naslovili tudi na ministrstvo za zdravje. Nad njihovim odzivom so izjemno razočarani, je dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Kot je dodala, so dobili odgovor, ki praktično ne pove ničesar.

Ministrstvo je v odgovoru inštitutu namreč spomnilo le na zavezo iz koalicijske pogodbe, da bo do konca leta 2024 ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, do poziva za spremembo sklepa glede kritja postopkov, vezanih na reproduktivne pravice, pa se niso opredelili. "Kar lahko razumemo kot, da do takrat problematike ne bodo reševali. Nesprejemljivo se nam zdi, da stanje na področju reproduktivnih pravic še dve leti ostaja enako," je poudarila Kovačeva.

"Svoboda odločanja o rojstvu otrok je temeljna ustavna pravica in prav je, da so stališča strank in njihovih predsednikov ter predsednic jasna. Pred volitvami so se vse stranke koalicije zavezale k spoštovanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Sedaj so na vrsti dejanja. Odgovore vseh strank bomo javno objavljali na naših družabnih omrežjih," je še poudarila direktorica inštituta. 

Martina Vuk iz konfederacije sindikatov javnega sektorja je spomnila, da je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ena izmed svoboščin, ki so zapisane v naši ustavi, sem pa sodi tudi pravica do splava. "Če uresničevanje te svobode ni možno, ker je odvisno od finančne situacije posameznice, potem ni mogoče govoriti, da se pravica uresničuje, kot določa ustava," je izpostavila.

"Smo v specifičnem zgodovinskem trenutku, ko se dopolnilno zdravstveno zavarovanje draži za 30 odstotkov. To pomeni, da bo še manj ljudi osnovne reproduktivne pravice imelo zagotovljene brezplačno," je na novinarski konferenci še poudarila predsednica Inštituta 8. marec in pozvala, da se v okviru zdravstvene reforme ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Na poziv, naj se brezplačna prekinitev nosečnosti omogoči že v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, so se odzvali predstavniki Zavoda ŽIV!M in Pohoda za življenje, kjer menijo, da "dostopnost splava ženske sili v odločitev, ki jo marsikatera obžaluje celo življenje". Ob tem sprašujejo, zakaj ne bi financirali raje razvoja različnih organizacij, ki bi pomagale ženskam, da bi kljub stiskam zavarovale svojega otroka, in izpostavljajo pravice nerojenih otrok.