Na Gospodarski zbornici Slovenije so predstavili ne preveč spodbuden izračun, kaj bi se zgodilo, če bi ugodili zahtevam sindikatov, da se minimalna plača dvigne s 597 na 650 evrov. Ob 10-odstotnem padcu dodane vrednosti in predvidenem padcu BDP, bi to pomenilo, da bi brez zaposlitve ostalo 74.059 ljudi, je pojasnil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič in dodal: "Višje minimalne plače bi pripeljale do rušenja celotnega plačnega sistema v Sloveniji."
"V Sloveniji ustvarimo razmeroma statičen BDP. Če so ob danem produktu višje plače, mora biti manj zaposlenih," pravi Hribar Milič in dodaja, da se ob zvišanju minimalne plače zvišajo plače v celotnem plačnem sistemu in tako pride do pritiska na število delovnih mest. "Če ne bi drastično povečali BDP, za kar ni nobenega pričakovanja, in plačno politiko zvišali v smeri, kot to sedaj pričakujejo sindikati, bi se po naših simulacijah število zaposlenih zmanjšalo za skoraj 75.000," še opozarja Hribar Milič.
Sicer so na GZS danes ocenili trenutne razmere v gospodarstvu. Pravijo, da je obseg gospodarske aktivnosti za četrtino nižji kot lansko leto, za skoraj enak odstotek je manjša poraba električne energije v industriji, investicije pa se ustavljajo, je še povedal Hribar Milič in dodal: "Nerealna je ocena, da je konec gospodarske krize. Mogoče je konec recesije, gospodarska kriza pa še vedno je."
Preveč zaposlenih premalo proizvede
GZS še opozarja, je struktura slovenskega gospodarstva glede na dodano vrednost na zaposlenega še vedno neugodna. Tako 133.000 oz. 26 odstotkov vseh zaposlenih dela v podjetjih, ki ustvarijo manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, po drugi strani pa je 120.000 oz. 24 odstotkov zaposlenih v podjetjih, ki imajo več kot 40.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.