Po poročilu zdravstvene zavarovalnice so za več kot 11 milijard in pol primanjkljaja v zdravstveni blagajni največ krivi izdatki za zdravila. Izgubo povzročajo nova zdravila, ki kljub omejitvam predpisovanja uspešno prodirajo na slovenski trg, vedno bolj zahtevno je tudi zdravljenje kroničnih nenalezljivih bolezni: srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, osteoporoze, depresije... Lani so zdravniki predpisali tudi več kot 12 milijonov receptov, izdatki za zdravila so se v primerjavi z letom poprej povečali za več kot 13 odstotkov.
Po besedah direktorja zdravstvene zavarovalnice Franca Koširja je bil drugi pomemben vpliv na finančno poslovanje zavoda v letu 2001 povečanje plač v zdravstvu v skupni višini 2 milijardi in pol, in za povečanje plač za zdravnike in zobozdravnike po sklepu vlade iz leta 2000 v višini 880 milijonov.
Dodatni programi so terjali več kot 4 milijarde in pol - za skrajševanje čakalnih dob, operacije sive mrene, žolča, kile, srčno-žilne operacije in nekatere onkološke dejavnosti. Kljub temu, da je bilo denarja dovolj, nekateri izvajalci predvidenih programov niso izpeljali - v Kliničnem centru so na primer odklonili 1500 operacij sive mrene in 53 operacij na srčni kirurgiji. Kriva naj bi bila slaba organizacija dela.
Vendar minister za zdravje Dušan Keber ob poročilu zdravstvene zavarovalnice pravi: To samo primanjkljaj, ki ga izkaže zavarovalnica, nič pa ni prikazano, kaj se dogaja pri izvajalcih, kajti izvajalci tudi predpisujejo zdravila, materiale, ki se dražijo, tudi oni imajo nove zaposlitve, nove plače..."
Izguba izvajalcev po ocenah ministra Kebrom samo v lanskem letu znaša dodatno milijardo in pol, skupna izguba zadnjih let znaša 8 milijard, dodatnih 20 milijard stroškov pa predstavlja eden največjih problemov v zdravstvu - zastarela oprema.
"Najbrž če seštejemo vse skupaj, ocena, ki smo jo mi večkrat omenili - nekateri pravijo, da preveč kritično - znaša 40 milijard, pri tem prištevam seveda tudi izgubo samega zavoda," pravi Keber.
Na zdravstveno politiko bo nedvomno vse bolj vplival tudi izrazit trend staranja prebivalstva in naraščanje bolnišničnega zdravljenja - več kot 30 odstotkov vseh zdravljenj so lani pripisali bolnikom z rakavimi obolenji, boleznimi srca in ožilja, zastrupitvami in boleznimi odvisnosti. Zdravljenje bolnikov pa seveda stane.
