'Nesmiselno se nam je zdelo vztrajati pri referendumu, ki ga nismo predlagali'

V oddaji 24UR ZVEČER smo gostili poslanca SDS Zvonka Černača in podpredsednika vlade in Gibanja Svoboda Klemna Boštjančiča. Kaj pomeni zadnji preobrat glede posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem? Zakaj so se v Svobodi na koncu strinjali s pobudo SDS, da se referendum o gradnji Jek 2 prekliče?

Kot je poudaril Boštjančič, je pobuda za referendum januarja prišla s strani stranke SDS. "Referenduma na začetku nismo podpirali, a smo k njemu pristopili predvsem zaradi poenotenja politike. Gre namreč za enega največjih projektov v zgodovini Slovenije," je povedal. Sicer pa je izpostavil, da je predsednik vlade Robert Golob že ob nastopu mandata povedal, da bo vlada pripravila poseben zakon o nuklearki, ki bo pomenil varovalko, da se projekt Teš 6 ne bi ponovil. "To je zapisano tudi v koalicijski pogodbi."

Povedal je tudi, da so že pred dvema letoma govorili, da bo končna odločitev glede projekta sprejeta leta 2027, čeprav da se zdi trenutno realnejši datum leto 2028. "Do takrat pa bo treba izvesti še veliko analiz, veliko komunikacije tako z javnostjo kot strokovnjaki. Verjamem, da bo na koncu prišel tudi ključni referendum, ki bo imel veliko večjo vlogo, kot bi jo imel referendum 24. novembra," je dejal. Ko je SDS torej predlagal umik referenduma, ki so ga v začetku leta sami predlagali, pa da se stranki Gibanje Svoboda ni zdelo smiselno vztrajati pri zadevi, ki je sami niso predlagali.

Černač je medtem pojasnil, da so 18. januarja predlagali referendumsko vprašanje: "Ali se strinjate, da se zagotovi stabilno oskrbo z električno energijo preko Jek 2 in malih modularnih reaktorjev?". "Na podlagi slednjega je premier sklical sestanek, na katerem so se predstavniki vseh parlamentarnih strank, tudi Levica, strinjali, da se posvetovalni referendum razpiše. Niso pa se sicer strinjali z našim predlogom, da naj bi posvetovalni referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami," je povedal poslanec SDS. Levica je po njegovih besedah podporo referendumu umaknila naknadno. 

Meni tudi, da dogodki v zadnjih dneh kažejo na to, da so želeli nekateri referendum izkoristiti za krepitev neke nove politične možnosti na levici, Levica pa da je želela referendum izkoristiti za izboljšanje svoje lastne politične podobe. "To bi bila zloraba referenduma, ljudje se ne bi odločali o vsebini," je prepričan Černač.

'Referenduma o Jek 2 v tem mandatu najverjetneje ne bo'

Ali to pomeni, da se referendum ne bo izvedel v mandatu trenutne vlade? "Sodeč po ponedeljkovi odločitvi, referenduma v tem mandatu najverjetneje res ne bomo videli," je priznal Boštjančič. Z njim se strinja tudi Černač, ki je umik od referenduma ocenil za odgovorno odločitev parlamentarnih strank.

"Vendar pa projekt Jek 2 ni nastal včeraj, pripravlja se že skoraj 20 let in zapisanega ga imamo v vseh strateških dokumentih države. Postopki se bodo seveda nadaljevali, vendar pa uspešnega nadaljevanja in zaključka tega projekta ni mogoče doseči brez nekega širšega družbenega soglasja. To pomeni, da je treba prej ali slej o tem povprašati ljudi," je dejal.

Ocenil je tudi, da ne bi bilo dobro, če bi za mnenje ljudi vprašali prepozno, ter navedel primer iz Avstrije. Tam so namreč v 70 letih prejšnjega stoletja za izgradnjo jedrske elektrarne namenili skoraj šest milijard evrov, vendar pa elektrarna ni nikoli zaživela. "Tik pred odprtjem je namreč stranka Zelenih v Avstriji sprožila referendum, ki je bil s pičlo večino izglasovan proti. Takšnega scenarija si Slovenija ne sme privoščiti," je poudaril ter dodal, da morajo biti sredstva za pripravo na ta projekt v vmesnem času razumska in racionalna.

Da se bo referendum slej kot prej zgodil, je zagotovil tudi Boštjančič, ki se strinja, da ta ne sme nastopiti prepozno. "Referendum je seveda eden ključnih delov odločitve za izvedbo projekta. Vendar pa referendum, načrtovan za novembra, ni bil nikoli mišljen kot odločitev, na podlagi katere bi dobila katerakoli vlada t. i. bianco check, da ta projekt izpelje," je poudaril. Nepošteno do javnosti se mu namreč zdi, če bi odločilni referendum izvedli brez nekaterih pomembnih podatkov, kot so na primer ekonomika celotnega projekta, tehnični del (velikost reaktorja), prav tako pa tudi ne, kdo bo pri projektu lahko sodeloval. 

Kdo se gre 'politikantstva'?

"Res je, da gre za posvetovalni referendum, a ne znam si predstavljati, da bi katerikoli odločevalec v primeru negativnega izzida s takšnim projektom nadaljeval. Zaradi tega je referendum zelo pomemben, četudi je le posvetovalne narave, saj kaže na to, ali obstaja neko splošno soglasje v družbi za tak projekt ali ne," je dejal Černač.

Poudaril je tudi, da ima sicer Slovenija z izrabo nuklearne energije, za proizvodnjo električne energije in tudi na drugih področjih izjemno dobre izkušnje. "Imamo ogromno strokovnjakov, znanje izvažamo v svet, poleg tega pa proizvajamo drugo najcenejšo energijo iz sedanje nuklearke, le vodna je cenejša." Tudi zaradi tega ocenjuje, da bi bilo pametno to pot nadaljevati: "Neodgovorno bi bilo prepustiti politikantski levici in še nekaterim drugim politčnim silnicam izven parlamenta, da zaradi nekih drugih ciljev ogrozijo dolgoročno stabilnost oskrbe Slovenije z električno energijo."

Boštjančič mu je odgovoril, da se gre politikantstvo stranka SDS. Sam pa sicer ne vidi ničesar narobe s tem, da različne politične stranke predstavijo različne aspekte projekta, ali tem, da nekateri predstavijo razloge, zakaj projetka ne podpirajo. "Prav to je tisto, kar nas bo na koncu pripeljalo, da se bodo ljudje sploh znali odločiti," je prepričan.