Neskončen delovni dan? Ob prazniku opozorila o delovnem času in neenakosti

Letošnji prvi maj je po mnenju sindikatov čas, da znova razmislimo o problematiki delovnega časa, ki se po njihovih opozorilih pri mnogih delavcih ne konča po osmih urah dnevno in 40 urah tedensko, delovnik se tudi zaradi digitalizacije v zadnjem času spet širi "v vse pore našega življenja".

S tem se pravzaprav vračamo h koreninam praznika. Na mednarodni praznik dela se namreč delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.

Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan v spomin na padle žrtve demonstracij dve leti prej. Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.

Številni za praznik na obisk k predsedniku države

Po prireditvah ob kresovih na predvečer praznika so bila danes na vrsti tradicionalna prvomajska srečanja, kot običajno pa je vrata svojega urada odprl predsednik države Borut Pahor. S Tanjo Pečar sta sprejela okoli 200 obiskovalcev. 

Kot so sporočili iz urada predsednika, so praznični program z glasbo obogatili člani trobilnega kvarteta Policijskega orkestra, po uradnem delu v Veliki dvorani pa so si obiskovalci lahko ogledali delovne in protokolarne prostore predsednika republike, ki je tudi odgovarjal na številna vprašanja, povezana z njegovim delom.

Pahor je sicer poudaril, da delo ostaja temeljna vrednota in je tudi temeljno merilo našega položaja v družbi. "Razlike med nami, izhajajoče iz dela, pa ne smejo biti prevelike, če hočemo obdržati družbo povezano," je izpostavil kot temeljno sporočilo današnjega praznika.

Kot običajno je bila v počastitev državnega praznika pred Predsedniško palačo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.

Dnevi odprtih vrat predsedniške palače, ki na pobudo  Pahorja potekajo od leta 2013, so postali priljubljen način praznovanja in počastitve državnih praznikov za vse generacije. Od tedaj je predsedniško palačo obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev vseh starosti, tudi iz tujine.

Opozorila glede dohodkovne neenakosti

Tradicionalno so se prvomajska srečanja zvrstila po vsej državi. Na ljubljanskem Rožniku je zbrane pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković, na Celjski koči pa je zbrane nagovorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

Predsednik Pahor se je udeležil tudi prvomajskega praznovanja v Opatjem selu, kjer je imel slavnostni nagovor. "Če Evropa in svet v 21. stoletju ne bosta znala prav odgovoriti na vprašanje spoštovanja in vrednotenja dela in zlasti perečega vprašanja naraščajoče družbene neenakosti, nas mora skrbeti. Zato je to vprašanje za našo oblast, za evropsko oblast, za vse, ki želijo mir, varnost, stabilnost in pravičnost v svetu eno od osnovnih vprašanj," je poudaril.

Premier Marjan Šarec je kot slavnostni govornik na srečanju na Ravnah na Koroškem ocenil, da prvi maj ni ideološki praznik, ampak pristen praznik ljudi dobre volje, ki se družijo, vsak dan delajo in ustvarjajo ter imajo radi svojo domovino.

Po njegovih besedah se danes nekaterih podjetij zgolj spominjamo, mnoga podjetja so propadla, pa ne zato, ker ne bi imela česa ponuditi in ne zato, ker bi imela slabe delavce, ampak zato, ker jih je uničil pohlep nekaterih ljudi. Izrazil je tudi obžalovanje, da so propadle mnoge blagovne znamke in da so nekatera podjetja kupili tujci, potem pa jih zaprli.

Predsednik koroške regijske organizacije Skei Vili Novak je ob tem dejal, da si želi živeti v državi, kjer bomo približno vsi enaki. "To smo nekdaj že imeli in z malo manj požrešnosti kapitala bi se lahko vrnili v te čase," je dejal.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je medtem na tradicionalni proslavi na Javorovici pri Šentjerneju pozvala delodajalce k spoštovanju pravic delavcev, njihovemu ustreznemu plačilu in nagrajevanju ter dvigu poslovne kulture in medsebojnih odnosov. Ena izmed večjih težav na trgu dela je trenutno tudi vse večja razlika med redno zaposlenimi in ostalimi zaposlenimi v atipičnih oblikah dela, oziroma t. i. prekarno delo.

"Delavce je treba jemati kot največje bogastvo podjetja oziroma organizacije. Izkoriščanje in kršitev pravic delavcev ne sodita v naš čas," je še opozorila. Ob tem je dodala, da se kot ministrica srečuje tudi s težavami delodajalcev, ki se morajo boriti za obstanek na trgu. Delodajalci trenutno ne morejo več v celoti popolniti svojih potreb po delavcih, zato bo vse napore usmerila v to, da bodo brezposelni čim prej vključeni na trg dela, je napovedala.