'Ni dobre alternative arbitražnemu sporazumu'

Predsednik SLS Radovan Žerjav je nedavne izjave nekaterih pomembnih politikov in nekdanjega ustavnega sodnika, v katerih trdijo, da Slovenija tudi zdaj nima prostega dostopa do odprtega morja, ocenil kot neresne in žaljive do Slovenije.

“V SLS protestiramo zaradi takih izjav, še posebej, če jih izrečejo pomembni politiki, ki bi morali vedeti, kje država izvaja svojo suverenost. S tem se namreč neposredno zanika mnenje Ustavnega sodišča RS, ki je v 4. točki svojega mnenja o skladnosti Arbitražnega sporazuma z Ustavo RS potrdilo, da je po TUL meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 'po črti, do katere je Republika Slovenija pred osamosvojitvijo izvrševala dejansko oblast do odprtega morja',” poudarja Žerjav. Ob tem je še poudaril, da je ustavno sodišče edino pooblaščeno in pristojno presojati o ustavnosti posameznega zakona.

Kot pravi Žerjav, se s tem, ko se poudarja, da bi Slovenija z arbitražnim sporazumom samo pridobila, zavaja javnost. “Zdaj ima Slovenija namreč dostop do odprtega morja, kar je jasno tudi iz mnenja Ustavnega sodišča RS, po razsodbi arbitražnega sodišča pa to žal ni več nikakršna zagotovljena realnost,” še opozarja Žerjav.

Skrite pasti člena 3. c

Kot poudarjajo v odboru za zunanje zadeve v strokovnem svetu SDS, arbitražni sporazum Sloveniji onemogoča teritorialni dostop do odprtega morja tudi s členom 3. c. Arbitražni sporazum v členu 3. c nalaga arbitrom oz. razsodnikom, da tudi morska območja določijo oni, ne pa obe mejni državi. S tem, tako v SDS, arbitražni sporazum jemlje Sloveniji pravico, da se o razmejitvi morskih območij dogovori v dvostranskih pogajanjih.

Nadalje še poudarjajo, da s tem členom arbitražni sporazum Hrvaško odvezuje pogajanj o veljavnosti zaščitnega območja (ZERC), ki ga je Hrvaška razglasila leta 2007. Takrat sta Slovenija in EU dosegli njeno začasno razveljavitev. Tudi če bi arbitri ugodili Sloveniji glede stika z odprtim morjem pri točki T5, lahko Hrvaška razglasi svoje zaščitno območje južneje od T5 in zapre dostop Slovenije do odprtega morja, ki bi se po javnih napovedih hrvaškega kandidata za arbitra začelo šele nekje pri Črni gori.

Dvostranski sporazum s Hrvaško

Predsednik SDS Janez Janša meni, da bi morali državljani arbitražni sporazum na referendumu 6. junija zavrniti. Potem pa bo pravzaprav možna ena sama rešitev – dvostranski dogovor o meji s Hrvaško in to v relativno kratkem času – do glasovanja o hrvaški pristopni pogodbi z EU v državnem zboru.

Če pa bo sporazum zavrnjen, potem rešitev niti teoretično ni veliko. Najbolj realna je po njegovem mnenju ena sama – dvostranski dogovor in to še pred glasovanjem o hrvaški pristopni pogodbi v DZ, se pravi v letu ali dveh, je še opozoril.

Janša je opozoril, da Hrvaška ne bi izgubila niti metra svoje obale in otokov, če bi Sloveniji dopustila prost prehod na odprto morje. Izgubila bi le prestiž. Slovenija pa na drugi strani tvega, da bo izgubila odprto morje, čeprav ga je zgodovinsko gledano vedno imela.

Zavrnil je stališča podpornikov arbitražnega sporazuma, da glede na sedanje stanje meja na morju ni znana – Slovenija lahko dokaže, kaj je 25. 6. 1991 nadzorovala na morju, meje pa so določene tudi v skladu s slovenskim zakonom o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu, ki v Sloveniji velja in zavezuje vse, je poudaril. Po tem zakonu slovensko morje sega še nižje od točke T5, stičišča nekdanjih meja teritorialnih voda Jugoslavije, Italije in odprtega morja.

Konkretno je napadel tudi strokovnost predsednika republike Danila Türka, profesorja mednarodnega prava, in predstojnice katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Mirjam Škrk, ki sta po njegovih besedah doslej zagovarjala stališče, da je Slovenija "ozemeljsko prikrajšana država" in da nima pravice do razglasitve suverenih pasov v odprtem morju.

Zavrnil je tudi mnenja drugih pravnih strokovnjakov, ki sporazum podpirajo. Nekdanjega ustavnega sodnika Lojzeta Udeta je na primer označil kot nekdanjega člana "vlade v senci" SD, ko je bila ta še v opoziciji.

Žbogar, Kučan in Janković za arbitražni sporazum

Zunanji minister Samuel Žbogar in nekdanji predsednik Milan Kučan sta v mestni hiši skupaj z županom Zoranom Jankovićem podprla arbitražni sporazum, hkrati pa opozorila na pomen priprave slovenske argumentacije v postopku arbitraže. Kučan je med drugim ocenil, da je arbitražni sporazum dobra pot za rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško in poudaril, da nasprotovanje arbitražnemu sporazumu pomeni škodovanje državi. Tako nekdanji predsednik kot vodja slovenske diplomacije sta se strinjala, da ni dobre alternative arbitražnemu sporazumu.

Med razpravo je Žbogar znova zagotovil, da arbitražni sporazum arbitrom nalaga, da določijo stik Slovenije z odprtim morjem, sporazum pa tudi vsebuje presečni datum 25. junij 1991.

Kučan pa je opozoril, da ima relativno majhna država, kot je Slovenija, opazno vlogo v mednarodnem življenju le, če dosledno spoštuje načela, ki veljajo v mednarodni skupnosti. Sam zagovarja, da je treba odprta vprašanja s Hrvaško reševati bilateralno, saj to prinaša najbolj pravično rešitev, a potem ko je bilo reševanje problema na Bledu dokončno zapeljano na pot mednarodnega prava in mednarodnih inštitucij, je arbitraža po njegovih besedah najboljša rešitev.