Nevladne organizacije Amnesty International Slovenije, KUD France Prešeren oz. projekt Izgnanci, Fundacija Gea 2000, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) in Slovenska filantropija so ob 20. juniju, svetovnem dnevu beguncev, opozorile na probleme, s katerimi se v Sloveniji še vedno soočajo begunci, zlasti nekdanji begunci iz BiH.
Po njihovem opozorilu je nujna preudarna strategija vsestranskega vključevanja tistih, ki so bili, ki so ali še bodo begunci, v družbeno, ekonomsko in politično življenje, v tej zvezi pa je potrebno hitrejše izvajanje integracijskih ukrepov. Prepričani so tudi, da bi morala država vsako dovoljenje za bivanje priznati kot zakonito bivanje in po osmih letih zakonitega bivanja osebi omogočiti pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje.
Kot je dejal Aldo Milohnič z Mirovnega inštituta, ugotavljajo, da se po februarskem sestanku s predstavniki ministrstev za notranje zadeve in za delo ter urada varuha človekovih pravic in urada za priseljevanje in begunce, ni spremenilo dovolj. Opozarjajo na posebno kategorijo oseb, ki kljub več kot desetletnemu bivanju v državi zaradi diskriminatorne zakonske ureditve še vedno nimajo trajno urejenega statusa.
Gre za nekdanje začasne begunce, ki so se še pred uveljavitvijo novele zakona o začasnem zatočišču odrekli začasnemu zatočišču in pridobili dovoljenje za začasno prebivanje po zakonu o tujcih, ker so se namreč zaposlili ali se šolali. Zato niso imeli pravice zaprositi za stalno prebivanje, kot so to lahko storile osebe, ki so začasno zatočišče obdržale do uveljavitve novele.
Nevladne organizacije poleg tega skrbi položaj nekdanjih začasnih beguncev, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje in so še vedno nastanjeni v nastanitvenih centrih.
Na težave opozorili tudi "izbrisani"
Ob svetovnem dnevu beguncev so svoj nerešen položaj opozorili tudi "izbrisani". Kot je pojasnil zagovornik izbrisanih Matevž Krivic, se ti soočajo s drugačno problematiko kot etnične manjšine, a so prav tako v podrejenem položaju v slovenski družbi. Kot je opomnil Krivic, je država polna ksenofobov. "Da ne govorim o sramotnem vedenju politikov ob teh ksenofobnih pojavih, kar pa kaže, da jih je večina, ker če jih ne bi bilo, se ne bi bali, da bodo zgubil ksenofobne glasove, " je dejal Krivic.