Zakon o davku na nepremičnine naj bi v veljavo stopil na začetku naslednjega leta. Do 28. junija je še čas za javno razpravo, ki je očitno potrebna, saj zakonu, takšnemu, kot je predlagan, številni nasprotujejo. Tisti, ki pravijo, da je zakon neustrezen, so si večinoma enotni v tem, da bo davek na nepremičnine revne pahnil v še večjo revščino in s tem povzročil še večjo razslojevanje med prebivalstvom. Dejstvo je, da bo nov davek na nepremičnine vsaj za dvakrat višji od dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Pri občinskih stanovanjskih skladih, ki oddajajo v najem neprofitna stanovanja, smo preverili, kako komentirajo predlog zakona in kaj lahko pričakujejo njihovi najemniki stanovanj, ki so vsa ta leta iz svojega žepa pokrivali dajatev za uporabo stavbnega zamljišča. Med temi najemniki so družine in posamezniki z nižjimi dohodki, kar je tudi kriterij za pridobitev neprofitnega stanovanja. Skladi so do zdaj plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s posebnim členom v najemni pogodbi preložili na najemnike, čeprav bi moral nadomestilo plačati lastnik stanovanja, torej sklad. Zdaj pa jim država to možnost jemlje, opozarjajo na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu v Mariboru.
Kot so pojasnili, je trenutno zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, to je imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice. V 4. členu predloga zakona o davku na nepremičnine pa je davčni zavezanec fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnine. Na skladu tako zatrjujejo, da glede na navedeno najemniki v primeru, da se 4. člen predloga zakona o davku na nepremičnine ne bo spremenil, ne bodo zavezanci za plačilo davka na nepremičnine.
To je sicer dobra novica za vse najemnike, saj so nadomestila ponekod precej visoka in jih nekateri s težavo poplačajo. Še posebej, ker smo že opozarjali, da so kriteriji, ki določajo velikost stanovanja glede na število članov družine, neprimerni in imajo tako nekatere štiričlanske družine tudi po 100 kvadratnih metrov velika neprofitna stanovanja, s čimer je dražja najemnina in posledično tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Vsaka takšna dobra novica pa ima tudi drugo plat – običajno slabšo. Če bo po novem zakonu davek na nepremičnine zdaj pokrival sklad, potem bodo morali luknjo, ki bo nastala v njihovi blagajni, z nečim pokriti. Verjetno najlažje z dvigom najemnin.
Več o tem, kaj predvideva predlog novega zakona o davku na nepremičnine, v članku Davek na nepremičnine: lastniki stanovanj bomo plačevali dvakrat več kot zdaj.
KOMENTARJI (335)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.