Rok Kostanjšek je na družbenem omrežju TikTok delil svojo izkušnjo z nakupom e-vinjete. Kot je pojasnil, je oktobra lani kupil avto in hkrati tudi e-vinjeto. Decembra pa je v dar dobil še eno vinjeto. "Ta, ki mi jo je kupil, pač ni vedel, da jo že imam, in tudi, ko je vpisal mojo tablico na Darsovi strani, mu ni povedalo, da je na to tablico že vezana vinjeta. Naslednji dan sem takoj klical na Dars in pojasnil zadevo, da smo pač po nesreči kupili še eno vinjeto in če mi lahko prosim to zadevo vrnejo oz. nekaj naredijo, ker se mi ne zdi smiselno, da imam dve vinjeti na enem avtu."
Svetovali so mu, naj pošlje zahtevek, kar je tudi storil, nato pa prejel odgovor, da je njegov zahtevek zavrnjen. "V obrazložitvi je pisalo, da so ugotovili, da smo za to registrsko označbo kupili dve letni vinjeti. 8. 10. 2022 sem kupil prvo vinjeto in potem še 25. 12. 2022 tisto, ki sem jo dobil za darilo. Tukaj na dolgo piše, da sem se imel čas pritožiti samo en mesec od nakupa prve vinjete, torej bi se moral pritožiti 7. novembra, ampak drugo vinjeto sem kupil 25. 12.," je bil razburjen. Ker se je pod to nesmiselno obrazložitev podpisal tudi sam predsednik uprave Darsa, je bil Kostanjšek zgrožen nad njihovim odnosom do strank, napovedal je tudi, da jih bo tožil.
Njegova objava z več kot 200.000 ogledi je očitno hitro dosegla tudi Dars, saj je Kostanjšek v poznejši objavi sporočil, da ga je le dva dni pozneje poklical sam predsednik uprave in se mu osebno opravičil, češ da gre za napako v sistemu, ker takega primera še niso imeli, in da bodo poskrbeli, da se to ne bo več dogajalo.
Sistem vas obvesti, a nakup še ene vinjete je še vedno možen
Na vprašanje, ali so napako že uspeli odpraviti, so nam z Darsa odgovorili, da pravzaprav ne gre za sistemsko napako, ampak je ta rešitev implementirana na ta način, da uporabnik dobi obvestilo, da vinjeta že obstaja. Če pa uporabnik potrdi, je načrtno možen nakup še ene e-vinjete.
"Na ta način se namreč rešuje problem, ko se uporabniki pri nakupu vinjete zatipkajo in zaradi svoje napake kupijo e-vinjeto nekomu drugemu. V primeru, da ta funkcionalnost ne bi bila implementirana na ta način, potem pravi lastnik vozila e-vinjete za svoje vozilo sploh ne bi mogel kupiti. V nadaljevanju potem tisti, ki je kupil e-vinjeto za napačno registrsko številko, zahteva vračilo kupnine in se e-vinjeta prekliče. Uporabnik, ki bi sicer za svoje vozilo e-vinjeto želel kupiti, pa je ne bi mogel, pa potem uporablja avtocesto, ne da bi sploh vedel, da za njegovo registrsko številko e-vinjeta ne obstaja več," so pojasnili.
Več kot leto dni po uvedbi e-vinjet se namreč še vedno dogaja, da vozniki, ki kupujejo e-vinjeto, v obrazec vpišejo napačno registrsko tablico. "V družbi Dars že vseskozi opozarjamo, da naj bodo uporabniki tako ob spletnem nakupu e-vinjete kot na prodajnem mestu posebej pozorni pri vnosu registrske številke vozila, cestninskega razreda in začetka veljavnosti e-vinjete. Na prodajnem mestu pa naj te podatke, ki so jih narekovali prodajalcu (ali pa mu izročili prometno dovoljenje oziroma registrsko številko vozila, ki si so jo nekam zapisali) preverijo, preden podpišejo potrdilo o pravilnosti podatkov, saj s tem podpisom odgovornost za pravilnost podatkov prevzamejo nase. Samo če se e-vinjeta nanaša na pravilno registrsko številko in cestninski razred ter je ob vstopu na avtocesto veljavna, se šteje, da je cestnina plačana," opozarjajo.
Letos izdali več kot 5000 plačilnih nalogov, najvišja kazen znaša 4000 evrov
V letošnjem letu je bilo sicer do vključno 19. februarja v okviru nadzora e-vinjet izdanih 5246 plačilnih nalogov.
Zakon o cestninjenju določa, da obveznost plačila cestnine v sistemu e-vinjete nastane z vstopom vozila na cestninsko cesto. Vsak novi vstop na avtocesto ali hitro cesto tako predstavlja nov prekršek. Najvišjo globo za več storjenih prekrškov določa Zakon o prekrških. Ta določa, da če je storilec z enim dejanjem ali z več dejanji storil več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba, se določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije.
Najvišja globa v sistemu e-vinjete za prekrške v steku znaša 4000 evrov, lahko pa kršitelj ob pravočasnem plačilu izkoristi plačilo polovično predpisane globe, kar znese 2000 evrov.
"Prekrškovni postopki se vodijo v skladu z Zakonom o prekrških, ki natanko predpisuje vse postopke v takih primerih in ti v nobenem primeru niso odvisni od družbe Dars. Globe, plačane za cestninske prekrške, so sicer v celoti prihodek države (državnega proračuna) in ne družbe Dars," so še pojasnili.
Za nadzor 20 stacionarnih kamer, 40 prenosnih in 33 mobilnih v vozilih
Nadzor nad uporabo e-vinjet poteka 24 ur na dan vse dni v letu. Z zajemom slik in samodejnim prepoznavanjem registrskih označb se izvaja na celotnem avtocestnem omrežju – stacionarno, prenosno, mobilno in ročno.
Dars 20 stacionarnih kamer namešča oz. premešča na 25 portalov spremenljive prometno informativne signalizacije, v nadaljevanju pa bodo te kamere nameščali oz. premeščali tudi na 75 drogov, ki bodo postavljeni ob avtocestah in hitrih cestah v upravljanju družbe Dars.
40 prenosnih kamer na stojalih cestninski nadzorniki lahko postavijo kjerkoli ob cestninskih cestah, avtocestnih priključkih, avtocestnih počivališčih, nadzornih točkah na avtocestah, mejnih prehodih.
Mobilne kamere so nameščene v 33 vozilih cestninskega nadzora.
Ročni nadzor poteka z napravami, ki jih cestninski nadzorniki uporabljajo predvsem za preverjanje parkiranih vozil na avtocestnih počivališčih (v vsakem vozilu je ena taka naprava).
Prekrškovni postopki se izvajajo na terenu in v pisarnah. "Že pred uvedbo e-vinjet smo poudarjali, da je eno temeljnih nerazumevanj nadzora pri e-vinjeti, da cestninski nadzor ne bo več na terenu. Domačim voznikom pošiljamo plačilne naloge in račune za e-vinjete praviloma po pošti (ker imamo dostop do vseh potrebnih podatkov), pred tem pa je treba pregledati posnetke, na katerih so zaznani kršitelji, in v ozadju speljati celoten prekrškovni postopek. Tujce pa skušamo – in tako bo tudi v prihodnje – še naprej v največji možni meri sankcionirati na nadzornih točkah, počivališčih, mejnih prehodih. Razlika v primerjavi z nadzorom pred uvedbo e-vinjete je le v tem, da so kršitelji zaznani s kamerami že na točki, preden jih lahko ustavimo, nadzornik pa dobi informacijo o tem, katero vozilo je treba ustaviti in sankcionirati," še pojasnjujejo na Darsu.
Slikovno gradivo o prekršku se hrani 20 dni
Na podlagi zakona o cestninjenju se lahko slikovno gradivo o prekršku hrani 20 dni. V tem času je treba uvesti postopek o prekršku, torej poslati plačilni nalog ali poziv lastniku vozila, sicer se slikovno gradivo briše. Nekateri kršitelji ne prevzamejo pošte takoj po prejemu, ampak šele po nekaj dneh ali pa je sploh ne prevzamejo in v vmesnem času nadaljujejo s prekrški.
Na Darsu ob tem opozarjajo na še eno nerazumevanje glede izvajanja cestninskega nadzora na daljavo, ko se govori o avtomatizaciji. Ločiti je treba med zajemom kršitelja z nadzorno opremo (kamerami) in samo izvedbo prekrškovnega postopka. Avtomatsko se zajamejo posnetki vozil, za katera ni kupljena e-vinjeta, od tu naprej pa je še vedno treba preveriti vse podatke, izdati plačilni nalog, račun za e-vinjeto in izdati odredbo za prepoved uporabe avtoceste do nakupa e-vinjete.
Uporaba avtocest in hitrih cest brez veljavne e-vinjete pomeni kršitev zakona o cestninjenju, za kar je predpisana globa. Uporabnik, ki je zapeljal na avtocesto ali hitro cesto brez veljavne e-vinjete, je torej storil cestninski prekršek.
Z globo 300 evrov za vsako vožnjo se v skladu z Zakonom o cestninjenju kaznuje posameznik, ki uporablja cestninsko cesto brez veljavne elektronske vinjete za določen cestninski razred. Z globo 500 evrov pa se kaznuje cestninski zavezanec, ki neupravičeno prenese registrsko tablico vozila, na katero je vezana veljavna elektronska vinjeta, na drugo vozilo ali jo prenese na vozilo, ki ni uvrščeno v isti cestninski razred kot vozilo, s katerega je bila prenesena registrska tablica.
Med kršitelji več tujcev kot domačinov
Med kršitelji je več tujcev kot domačinov. Največji delež kršiteljev predstavljajo uporabniki avtocestnega omrežja, ki sploh nimajo e-vinjete, nato tisti, ki jim je potekla, sledijo tisti z napačnim cestninskim razredom ter v manjšini tisti z napačno registrsko oznako.
Najpogostejši razlogi, ki jih navajajo vozniki brez vinjete, so, da niso vedeli, da potrebujejo vinjeto, da so mislili, da jo imajo, da niso vedeli, da jim je že potekla, da avto ni njihov, pač pa je služben, izposojen, nadomestno vozilo ... da so na avtocestno omrežje zapeljali nevede ali pa se poskušajo kazni izogniti z izgovorom, da je vinjeta potekla samo za kak dan ali dva.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.