Slovenija je bila znova v pripravljenosti, grozile so jesenske poplave. Agencija za okolje je v četrtek zaradi obilnih padavin izdala rdeče opozorilo za severozahod Slovenije, za druge dele Slovenije pa oranžno. Čeprav se v noči na petek najbolj črni scenariji niso uresničili, je vreme vseeno povzročilo precej preglavic. Veter je odkrival strehe, reke so poplavljale, neprevoznih je postalo več cest.
Med drugim je veter odkril streho tudi na delu stanovanjskega objekta v Lokovcu na območju novogoriške občine, v katerem živi družina s šestimi otroki. V prostore hiše je vdirala deževnica, a zahtevne vremenske razmere, predvsem veter, gasilcem niso dovoljevale varne večje intervencije na objektu, zato je na pomoč priskočilo posebno vozilo civilne zaščite.

Kar se tiče poplavne nevarnosti, pa se je težišče dogajanja preselilo s porečja Save na porečje Drave. Zaradi naraščanja pretoka reke Drave so se v Dravogradu in Vuzenici v petek zjutraj oglasile sirene, ki opozarjajo na nevarnost. Ob 8. uri so opozorilne sirene sprožili tudi v desetih občinah v Spodnjem Podravju. Z njimi so želeli prebivalce ob reki opozoriti na možnost poplavljanja in jih pozvali k samozaščitnim ukrepom.

Slovenija pa ni bila osamljen otoček na neprijaznem vremenskem zemljevidu, ki se je ponekod obarval celo v črno. Število smrtnih žrtev neurja Ciaran, ki je v četrtek zajelo Evropo, je naraslo na 12, potem ko je v Toskani umrlo pet ljudi. Tamkajšnji guverner je razglasil izredne razmere. Večino smrti so sicer povzročila padla drevesa, ki jih je podiral viharni veter. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Francije, Belgije, Nemčije, Španije in Nizozemske. V Franciji je medtem brez elektrike ostalo več kot 1,2 milijona gospodinjstev.

Na Hrvaškem je močan veter povzročal težave zlasti na obalnih območjih, v Dalmaciji je morje ponekod poplavilo dele Splita in Šibenika ter mest na nekaterih otokih.

Sreda pa je bila dan, ko so gorele sveče vsem dušam, ki so nas tako ali drugače spremljale, zaznamovale, a na žalost že zapustile. Na grobove babic, dedkov, tudi prastaršev, so številni pripeljali tudi najmlajše, saj je, kot so dejali obiskovalci ljubljanskih Žal, pomembno, da se ti običaji prenašajo na mlajše generacije.


Dan spomina na mrtve je državni praznik in dela prost dan. Po državi se je zvrstilo več komemoracij in polaganj vencev. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v spremstvu državne delegacije položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam ob ljubljanskem Kongresnem trgu. Prvi predsednik republike Milan Kučan pa je na žalni slovesnosti Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ljubljana na Svetem Urhu opozoril na grozljive posledice vojn. Vojna je strašna stvar, najhujša, kar jih lahko povzroči človek, je dejal.


In prav to najhujšo stvar te dni znova spremljamo v naši daljni soseščini. Prejšnji konec tedna je izraelska vojska začela kopensko ofenzivo na Gazo, potem ko jo je med raketnimi napadi na območje napovedovala že nekaj časa. Izraelski napadi so v enklavi terjali več kot 9000 življenj, vključno z najmanj 3700 otroki. V kopenskih spopadih pa je bilo po podatkih Izraela ubitih najmanj 18 izraelskih vojakov.


Kri še vedno teče tudi v Ukrajini. Ukrajinske oblasti so ta teden sporočile, da so ruske sile v obdobju 24 ur obstreljevale 118 krajev v Ukrajini, kar je največ v enem dnevu od začetka leta. V vzhodnoukrajinskem mestu Volnovaha, ki ga zaseda Rusija, pa so našli trupla devetčlanske družine. Med žrtvami sta bila tudi dva otroka. Uboj je sprožil veliko ogorčenje in preiskave tako ukrajinskih kot ruskih služb.

Hollywood pa je odvrgel vse skrbi in našel čas za veliko zabavo. Noč čarovnic je čez lužo eden najbolj priljubljenih praznikov, svetovni zvezdniki pa vedno poskrbijo, da s svojimi kostumi presenetijo. Kot je že leta v navadi, bi kot zmagovalko med maskami zagotovo lahko navedli Heidi Klum, ki je letos navdušila s kostumom pava. Pri njenem kostumu je sodelovalo še devet njenih asistentov, ki so predstavljali perje, njen mož Tom Kaulitz pa pavovo jajce.

31. oktober je praznik tudi na tej strani luže, vendar precej bolj resen. Po Evropi se namreč praznuje dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati proslavljamo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila v ponedeljek v Lendavi, zaznamoval pa jo je tudi vihar, ki je te dni zajel politični parket, saj je predsednica republike na proslavi opozorila na nujnost avtonomije Policije.

Policija ima sicer še vedno polne roke z nadzorom na meji s Hrvaško in Madžarsko. Poostren režim bo trajal vsaj do 19. novembra. Kot je pojasnila vlada, bo nadzor tako kot doslej ciljno usmerjen in osredotočen na preprečevanje terorizma, ekstremizma in kriminalitete. Nadzor je podaljšala tudi Italija na meji s Slovenijo. Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške so se na trilateralnem srečanju v Trstu zavzeli za krepitev sodelovanja pri nadzoru mej na zahodnobalkanski migracijski poti.

Nadaljuje pa se tudi hokejska sezona, vendar je bil ta teden za slovenske klube precej neuspešen. Ljubljanski hokejisti niso znali uspešno povezati dveh tekem z nasprotnikoma z dna lestvice, da bi dosegli dve zaporedni domači zmagi, potem ko so proti Asiagu prekinili niz neuspehov na domačem ledu. V ligi ICEHL so zapravili prednost dveh zadetkov s prve tretjine in na koncu z 2:3 izgubili proti moštvu Vienna Capitals. Celjski hokejisti so v Alpski ligi klonili proti Cortini, jeseniški pa so izgubili z Wipptal Broncosi.

Voditeljice 24UR VREME pa so po tragični usodi Roberta Erjavca dobile novo moško moč. Pred kamere je stopil še Aleš Satler, ki pri prognostični napovedi vremena na POP TV sodeluje že več kot desetletje. Aleš je bil sicer dober Erjavčev prijatelj, dojemal ga je kot vzornika, zaveznika, kot kreativnega človeka, ki je rad pomagal tudi takrat, ko ni bil na urniku. Delila sta si tudi strast do gobarjenja. Aleš se novega izziva sicer veseli, ne želi pa reči, da stopa v njegove čevlje. Robi, pravi, je bil samo eden ...

KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.