'Neprihod sindikatov je grozen način reševanja Slovenije'

Medtem ko se vlada in sindikati pogajajo o predlaganih varčevalnih ukrepih, so socialni partnerji danes podpisali besedilo izhodišč za socialni sporazum 2012–2016. A med podpisniki so bili le trije predstavniki delojemalske strani, in sicer Slovenske zveze sindikatov Alternativa, Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost in Zveze reprezentativnih sindikatov Slovenije.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je po podpisu dokumenta izrazil zadovoljstvo. Kot je poudaril, so izhodišča pomembna, saj Slovenijo čakajo korenite sistemske spremembe na področju trga dela, pokojnin, zdravstva ipd. Ob tem je izrazil upanje, da sindikati, ki še niso podpisali izhodišč, ne bodo raztegovali rokov in da bo socialni sporazum dokončno sklenjen do 20. junija.

Naj čim prej podpišejo izhodišča, je sindikate pozval tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Pri tem je spomnil, da so se z izhodišči na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) strinjale vse sindikalne centrale.

Tudi prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je izpostavil, da morajo predstavniki delojemalske strani, ki jih danes ni bilo, izhodišča podpisati čim prej. Razmere v Sloveniji so po njegovih besedah zelo resne, saj ni gospodarske rasti, število brezposelnih je ogromno, številna podjetja pa so pred bankrotom. Za izhod iz nezavidljivega položaja je potreben tvoren dialog, je dejal.

Podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga je menil, da je "današnji neprihod sindikatov grozen način za reševanje Slovenije", saj je država v hujšem položaju kot leta 1990. Zatrdil je še, da so sindikati z neudeležbo pri podpisu tako splošnega dokumenta prevzeli odgovornost za nadaljnje dogajanje v Sloveniji.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je izrazil upanje, da se predstavniki sindikalnih central današnjega dogodka niso udeležili zaradi formalnih razlogov, saj naj bi morali izvesti še nekatere postopke na organih central. "Socialni dialog ni šala, temveč resno, odgovorno delo do te družbe," je še povedal.

Izhodišča so dobra osnova za nadaljnje delo socialnih partnerjev, pa je dejala direktorica Trgovinske zbornice Slovenije Mija Lapornik. Dodala je, da si vsi želijo razumnih rešitev, dobrih za vse.

Predsednik Alternative Zdenko Lorber je medtem pojasnil, da je podpis izhodišč na njihovi strani razumljen kot logično nadaljevanje petkove uskladitve na ESS. Dodal je, da ima socialni sporazum zanje globlji pomen kot zaostrovanje, povezano z rebalansom. V tej luči je obžaloval neudeležbo sindikalnih kolegov pri podpisu in izrazil bojazen, da sporazuma ne bodo sklenili do zastavljenega roka.

Upanje, da bodo sindikalni kolegi pristopili k podpisu, je izrazil tudi predsednik Zveze reprezentativnih sindikatov Slovenije Rajko Bakovnik. Franc Zupan iz Solidarnosti pa je opozoril, da nihče ne trdi, da so izhodišča idealna, da pa je nekje treba začeti oz. da so potrebni temelji za izhod Slovenije iz krize.

'Okoli 15 ukrepov vlade je popolnoma nesprejemljivih'

Oglasili so se tudi predstavniki sindikalnih central, ki izhodišč niso podpisale. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je v imenu svoje zveze sindikatov povedal, da so izhodišča za socialni sporazum solidna osnova za nadaljevanje dialoga, ki naj bi pripeljal do socialnega sporazuma. Izhodišča so kompromis med vlado, sindikati in delodajalci. Ob tem pa z večjo hitrostjo in dinamiko teče proces, ki lahko prizadene veliko število ljudi, opozarja Semolič, s čimer misli na predlog vlade varčevalnih ukrepov za prihodnji dve leti.

V teh predlogih je nekaj ukrepov, s katerimi se absolutno ne strinjajo. Priznava, da je nekaj dobrih in jih lahko podpišejo takoj. Ob tem je predsednik sindikata KNSS neodvisnost Drago Lombar povedal, da je okoli 60 ukrepov povsem sprejemljivih, za okoli 25 želijo sindikalisti še dodatna pojasnila in so se o njih pripravljeni pogovarjati, okoli 15 ukrepov pa je za sindikate popolnoma nesprejemljivih.

Tak je na primer prenos nekaterih zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja v dodatnega, nadaljuje Semolič. Pri tem opozarjajo, da to v bistvu pomeni podražitev obveznega zavarovanja, ki bo prizadelo pravice ljudi z najnižjimi plačami. Zavračajo tudi posege v področje plač in regresov. So proti ukinitvi subvencij za mlade družine, nasprotujejo pa tudi ukinjanju rekreacijskega dodatka za upokojence. "Saj to ni več rekreacijski dodatek, vendar za številne to predstavlja sredstva za preživetje," poudarja Semolič.

Sindikalne centrale so tudi proti znižanju otroškega dodatka in proti znižanju nadomestil za brezposelne. "Večina – 99 odstotkov – je takih, ki bi rada delala, pa ne morejo delati," trdi Semolič, ki pri tem dodaja, da številni mladi pošljejo 200, tudi 300 prošenj za delo, pa so še vedno brezposelni. Na koncu je še povedal, da nasprotujejo tudi znižanju nadomestil za porodniški dopust.

Vladi ponujajo svoje predloge

Imajo pa tudi svoje predloge. Pohvalili so sistem, po katerem se od novega leta dodeli socialna pomoč. Saj omogoča pregled vsega premoženja posameznika, ki za njo prosi. Ta sistem je Semolič imenoval e-sociala, v tem duhu pa vladi predlagajo tudi sistem e-utaja. Z njim bi vlada lahko bolje obdavčila vse nepremičnine, pregledovala bančna posojila, stanje finančnih sredstev posameznikov v tujini. Semolič je še povedal, da je v Italiji tak sistem dal dobre rezultate.

ZSSS predlaga tudi postopno zviševanje prispevka za pokojninsko blagajno za delodajalce, hkrati pa tudi uvedbo progresivnega davka na izplačane plače, ki je bil leta 2009 ukinjen. "Obstajajo tudi druge alternative," pravi. Predlagajo tudi obdavčitev cerkvenih nepremičnin. Pozdravljajo 20-odstotno znižanje sredstev za verske skupnosti, ki ga napoveduje vlada, hkrati pa menijo, da bi lahko bile obdavčene tudi njihove nepremičnine.

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je poudaril, da vladi ponujajo alternativo. Pri tem je povedal, da so pripravljeni na pogajanja do zadnjega diha. "Dajmo si ne samo čas, dajmo si pravico, ki je bila izrečena tudi na ESS, saj v kolikor pride do sprememb tega dokumenta, bo naš organ odločal, ali bo pristopil k podpisu izhodišč za socialni sporazum," pa je dejal Lombar.

14 dni časa za osnutek sporazuma

Podpisniki izhodišč za nov socialni sporazum so se nato zavezali, da bodo v 14 dneh pripravili svoje predloge za oblikovanje osnutka sporazuma. Vizjak  je izrazil upanje, da bo ta rok, četudi dokumenta ni podpisalo še šest sindikalnih central, začel teči še danes. Delovna skupina podpisnikov naj bi nato v roku tedna dni oblikovala osnutek dokumenta, ki bo v primeru večjega števila predlogov o istih vprašanjih vseboval variantne rešitve.

Dokument izhodišč predvideva še, da naj bi najpozneje 30. dan po njihovem podpisu stekel intenziven in neprekinjen socialni dialog v okviru podpisnikov izhodišč, ki bo trajal do sklenitve sporazuma. Socialni partnerji so se s podpisom izhodišč zavezali, da si bodo prizadevali za podpis sporazuma do 20. junija letos. Nov socialni sporazum bo veljal med 1. julijem 2012 in 31. decembrom 2016.