Nepremičninskega davka (še) ne bo!

Pri uvedbi davka na nepremičnine bo po besedah finančnega ministra Franca Križaniča zelo verjetno prišlo do zamika, ''ki je predvsem posledica zapleta pri zbiranju podatkov o nepremičninah, saj bo potrebno prečistiti podatke v registru nepremičnin''. Številni lastniki nepremičnin so bili namreč nezadovoljni s podatki na informativnih izračunih vrednosti nepremičnin. Davek se bo tako najverjetneje začel uveljavljati šele leta 2012. Kdaj bo vlada predlog zakona sprejela in ga poslala v državni zbor, Križanič ni mogel napovedati, saj se koalicijski partnerji glede na rezultate javne razprave še naprej usklajujejo.

Za zaplete pri pripravah na uvedbo davka na nepremičnine je sicer po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja odgovorna predvsem geodetska uprava, a najbolj odgovorna instanca v državi je vlada, zato so ministri na današnji seji razpravljali tudi, kako to zmedo odpraviti. Kot je napovedal, bo geodetska uprava pripravila poročilo, ki ga bo najprej obravnavalo ministrstvo za okolje in prostor, nato pa še vlada. Zagotovil je, da bo našla rešitve, kako ustrezno urediti področje obdavčitve nepremičnin. Ljudje si namreč po premierjevih besedah zaslužijo natančno in pravilno informacijo o svojih nepremičninah. Zaveda se namreč, da je to področje tudi zaradi zgodovinskih izkušenj in visoke stopnje lastništva nepremičnin v Sloveniji izjemno občutljivo vprašanje.

Pri projektu je delalo okoli 2000 oseb

Pri projektu popisa nepremičnin, ki se je začel pred štirimi leti, so sodelovali vsi zaposleni na geodetski upravi. Intenzivno se je sicer z njim ukvarjalo 1983 ljudi, med njimi 1625 popisovalcev, 158 inštruktorjev, 16 državnih inštruktorjev in 134 asistentov. Ker je projekt obdavčitve nepremičnin na začetku, se z njim ukvarja še vedno več kot 300 ljudi. Domnevajo, da se bo številka zmanjšala, proti koncu pa znova povečala.

Projekt je stal 10,9 milijona evrov. Za popisovalce, inštruktorje in ostale zunanje kadre prek podjemnih pogodb so odšteli 5,8 milijona evrov, za popisovalce, inštruktorje in ostale zunanje kadre prek študentskega dela pa 690.000 evrov. V ceno je vključen tudi spletni portal obvescanje.si, ki ga je vzpostavila geodetska uprava sama.

Aplikacijo obveščanje, prek katere lahko lastniki sami dopolnjujejo podatke, so začeli razvijati lani. Izvajalec je MAOP, ki jo tudi vzdržuje. Po trditvah več bralcev pa spletna stran za preverjanje nepremičnin bodisi ne deluje bodisi je zelo počasna. Zanima jih, kako je lahko nedelujoča spletna stran, "ki nudi nujne podatke". Prepričani so, da bi morala biti narejena tako, da lahko vsi lastniki naenkrat pogledajo podatke o nepremičninah. ''Še dobro, da nas je samo dva milijona. Si predstavljate, da bi bila spletna stran narejena za kakšno večjo državo?'' se sprašuje eden od njih.

Podatka, koliko uporabnikov je naenkrat na portalu, na geodetski upravi ne vodijo, temveč beležijo le spremembe. Do 8. oktobra so tako obdelali 21.600 predlogov lastnikov, ki so jih zbrali v geodetskih pisarnah in prek spleta, kjer je spremembe vnesel lastnik. Priznali so, da spletna aplikacija res ni delovala 5. oktobra od približno 12. do 12.30 in 7. oktobra od približno 16. do 16.15, za kar se opravičujejo. Hkrati so zatrdili, da skušajo prekinitve odpraviti v najkrajšem mogočem času.

Podatki z različnih naslovov

Po pojasnilih geodetske uprave sicer množično vrednotenje nepremičnin ne temelji le na popisu, ampak tudi na nepremičninskem registru in spremljanju trga. Iz registra so vzeli podatke, ki jih o zemljiščih, stavbah in delih stavb vodijo v geodetskih evidencah, zemljiškem in stavbnem katastru, registru prostorskih enot, zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture. Pomagali so si tudi s podatki o upravljavcih nepremičninskih evidenc.

Za preostale nepremičnine in manjkajoče podatke o nepremičninah so podatke pridobili s popisom, podatke o zemljiščih so dobili od občin glede na namensko rabo, podatke o spravilu lesa pa od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.