'Državljanom se ni treba bati za stanje po 1. marcu'

Bolnišnice imajo po Pintarjevih besedah izdelane načrte za zagotavljanje zdravstvenega varstva po 1. marcu. Umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo bodo namreč imeli določene vplive na izvajanje zdravstvene dejavnosti in izpad storitev. Kjer bodo težave izrazitejše, pa bodo z vodstvi sklicali posebne sestanke in skušali iskati rešitve, je bilo razumeti državnega sekretarja.

Če pa v prihodnje z obstoječimi kadri ne bi mogli vzdrževati javne zdravstvene mreže, bodo morali sprejeti ukrepe za racionalizacijo, je pojasnil. Teh ukrepov še niso pripravili, bi pa to na primer lahko pomenilo združevanje bolnišničnih oddelkov. Ob tem bi prišlo tudi do premeščanja zdravnikov. Tako bi bili zdravniki morda prisiljeni opravljati delo na drugi lokaciji, tudi v drugi zdravstveni ustanovi, je dejal.

"Lahko bi to bila tudi hitrejša racionalizacija mreže nujne medicinske pomoči na primarni ravni," je še povedal glede možnosti racionalizacije. Na vprašanje, ali niso na ministrstvu zagotavljali, da se mreža nujne medicinske pomoči v letošnjem letu ne bo krčila, pač pa krepila, je odgovoril, da to za zdaj drži. Če bi se razmere glede kadrov v prihodnosti bistveno spremenile, pa bi morali odločitve temu prilagajati.

Soglasja za nadurno delo je po besedah Pintarja v bolnišnicah sicer skupaj umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov.

Ob tem bodo nekatera vodstva zdravstvenih zavodov zdravnikom po napovedih umaknila soglasja za delo v drugih ustanovah. Na vprašanje, ali bo odločitev morda sprejeta na nivoju države, je Pintar odgovoril, da ne, saj gre za odločitev posameznih direktorjev. V prihodnosti pa bodo direktorji s spremembo sistema vodenja najverjetneje dobili še več takšnih pristojnosti, je napovedal.

Direktorji zdravstvenih ustanov na sekundarni in terciarni ravni so ministrstvu za zdravje na sestanku predstavili načrte dela po 1. marcu, ko se bodo začeli uveljavljati umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Po besedah direktorjev neprekinjeno zdravstveno varstvo ne bo ogroženo, bodo pa odpadale nekatere nenujne zdravstvene storitve.

Sestanka se je uvodoma udeležila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki pa je nato odšla na sejo vlade. Kot je pred začetkom seje povedala medijem, je namen sestanka pogovor o pripravljenosti na 1. marec, ko se bodo po napovedih uveljavili umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo.

"Od vsakega direktorja želimo izvedeti, kakšen je njegov akcijski načrt, da lahko tudi mi ustrezno planiramo nadaljnje ukrepe v zvezi z reorganizacijo," je poudarila. Želijo se namreč pripravili in zagotoviti zdravstveno varstvo za paciente, je dodala.

Direktorica Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto Milena Kramar Zupan je pred sestankom medijem pojasnila, da so v novomeški bolnišnici pripravili razporede za izmensko delo po uveljavitvi umikov zdravniških soglasij. Trenutno zaradi stavke opravijo za okoli 15 odstotkov manj storitev. Ob umikih soglasij pa ocenjuje, da bodo opravili še za približno 20 odstotkov manj nenujnih operativnih posegov in ambulantnih pregledov. Največje težave bodo imeli na področju radiologije.

Tistim zdravnikom, ki so vložili preklice soglasij za nadurno delo, bodo v novomeški bolnišnici v ponedeljek preklicali soglasja za delo pri drugih izvajalcih, je napovedala. Je pa medtem pet zdravnikov preklicalo umik soglasja za nadurno delo. Kramar Zupanova meni, da ravno zaradi napovedi umika dovoljenj za delo drugje. Glede zdravniške stavke pa je povedala, da bi se morale plače urediti v celotnem zdravstvu, saj da jih sicer popravljajo le ob stavkah ali v primeru izrednih razmer.

Tudi v celjski bolnišnici bodo od marca, ko začne veljati umik soglasij za nadurno delo, po besedah direktorja Dragana Kovačića morali zmanjšati operativni program in elektivne ambulante, kjer se bodo izpadi "kazali v desetinah odstotkov".

Pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva pa posebnih težav v marcu ne pričakujejo. "Pomirjam ljudi – tisti z urgentnimi stanji, obolenji in zaščitene skupine bodo ustrezno obravnavani," je zagotovil.

Po njegovih besedah na sestanku tudi iz drugih bolnišnic niso poročali, da pričakujejo motnje pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar daje pogajalskim skupinam še nekaj časa, da najdejo rešitve. Preklici soglasij zdravnikom za delo drugje pa se Kovačiću zdijo nepotrebni. Nasploh meni, da bi bilo treba odločitev o umikih soglasij za delo drugje sprejeti na ravni države.

Tudi v izolski bolnišnici se pripravljajo na reorganizacijo dela z marcem, je povedal strokovni direktor SB Izola Tomaž Gantar. Izpad zdravstvenih storitev bo različen, na nekaterih področjih pa lahko znaša tudi do 20 ali 30 odstotkov. Večje težave bi lahko imeli na pediatriji, delno pa tudi na ginekologiji, je pojasnil. "Pričakovati enak obseg dela ob manjšem številu opravljenih ur se ne izide," je opozoril. Za oskrbo urgentnih stanj ga ne skrbi, ga pa skrbi, da bi se nakopičilo veliko število neopravljenih obravnav.

Po sestanku z vodstvi bolnišnic in terciarnih ustanov so se s predstavniki ministrstva sestali tudi direktorji zdravstvenih domov. Sestanek še traja.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklic soglasij za nadurno delo. Preklic soglasij večinoma začne veljati z začetkom marca.