Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je v t.i. tihi sobi, za pred javnostjo tesno zaprtimi vrati, pregledala zakonitost uporabe t.i. posebnih operativnih metod dela oz. prikritih preiskovalnih ukrepov policije v lanskem letu in njen program dela na tem področju v letošnjem letu. Zaupni poročili in program dela je članom odbora predstavil notranji minister Dragutin Mate, ki je zagotovil, da je ukrepe policija izvajala v skladu s predpisi.
Predsednik komisije Davorin Terčon (LDS) pa je po koncu seje povedal, da so ministra spraševali tudi o konkretnih primerih, med drugim o razlogih za neuspešnost preiskovanja odmevnih vlomov v domovanja nekaterih visokih funkcionarjev.
Nepreiskani vlomi k visokim funkcionarjem
V preteklosti je večkrat prihajalo do vlomov visokim funkcionarjem, stopnja raziskanosti teh vlomov pa je zelo nizka, je dejal Terčon. Od policije zato člani komisije pričakujejo, da se bo tem problemom bolj posvetila in zagotovila višjo stopnjo raziskanosti teh kaznivih dejanj, kar je pomembno tudi za občutek večje varnosti državljanov. Kot je znano, so v minulih mandatnih obdobjih dvignili kar nekaj prahu vlomi pri nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu in pri nekdanjemu notranjem ministru Radu Bohincu, tarča vlomilcev pa so bili tudi nekateri poslanci, med drugim Franc Kangler (SLS) in Rudi Moge (LDS).
Tudi sicer so člani komisije tokrat ugotavljali, da so nekatere oblike kriminala bolj raziskane, nekatere manj. Zato so notranjemu ministrstvu dali tudi nekaj priporočil, ki naj bi pripomogla k temu, da bi bilo delo policije učinkovitejše in da bi bili tudi prikriti ukrepi v prihodnje takšni, da bi zagotavljali varovanje človekovih pravic in svoboščin.
Premalo storjenega pri preprečevanju organiziranega kriminala
Poleg problematike vlomov pa so se posvetili tudi učinkovitosti pri odpravljanju drugih oblik kriminalnih dejanj. Posebno pozornost so tako posvetili raziskovanju in preprečevanju prepovedane trgovine z drogami ter nekaterim drugim področjem, kjer bi bilo treba storiti več. Kar nekaj vprašanj članov komisije je bilo povezanih z uspešnostjo policije pri odkrivanju in preprečevanju organizirane gospodarske kriminalitete. Stalnica dela komisije oz. spraševanja njenih članov pa je tudi že skoraj šest let neraziskana kraja orožja iz postojnske vojašnice.
Terčon je v izjavi novinarjem po koncu seje sicer dejal, da je bila razprava zelo plodna. Tako so se posvetili vlogi komisije, ki jo ima pri nadzoru izvajanja različnih oblik prikritih preiskovalnih ukrepov ter finančni oceni izvajanja tega dela. V zvezi s tem vprašanjem "niso opazili velikih nepravilnosti, tudi količinskih odstopanj glede uporabe prikritih ukrepov v primerjavi z letom prej niso opazili", je še dejal Terčon. Nekaterih odgovorov še niso prejeli. Pričakujejo jih do 15. aprila. Podatki policije bodo sicer vključeni v redno poročilo komisije, ki ga je ta dolžna posredovati državnemu zboru.
Manj prikritih policijskih ukrepov
Notranji minister Mate je povedal, da so članom komisije predstavili realizacijo nalog policije z vsemi potrebnimi podatki ter načrt uporabe prikritih preiskovalnih metod v tem letu. Tako minister kot tudi direktor uprave kriminalistične policije Stjepan Kovačevič pa sta odgovarjala tudi na vprašanja članov komisije in jim ponudila dodatna pojasnila.
Minister je ob tem zagotovil, da bodo predloge članov komisije upoštevali. Sicer pa je minister še dejal, da se trend uporabe takšnih policijskih metod dela zmanjšuje. Po drugi strani pa je treba povedati, da je uporaba teh sredstev povezana tudi z okoliščinami, da Slovenija leži na t.i. balkanski tihotapski poti, organizirane kriminalne združbe pa vse pogosteje uporabljajo najsodobnejše elektronske naprave.
