Dobro videti in biti viden je eno od osnovnih načel varne vožnje, še zlasti v temnih zimskih mesecih, ko veliko časa na cesti prevozimo v temi in ob slabi vidljivosti. Na to, da imamo v zadnjem mesecu precej trdovratne megle in nizke oblačnosti po nižinah osrednje Slovenije, so pred kratkim opozorili tudi vremenoslovci:
"Ko voznik zapelje v gosto meglo, ponavadi močneje zavira, saj se ustraši dejstva, da pred sabo nič več ne vidi. Ker pa je reakcija od voznika do voznika različno intenzivna, lahko pride do zelo obsežnih in nevarnih verižnih trčenj kot posledice meglene pasti in neupoštevanja prilagoditve hitrosti," opozarjajo strokovnjaki varne vožnje.
Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je torej prilagoditev hitrosti. Če vidite le 50 metrov pred seboj, ne smete voziti hitreje od 50 km/h na uro – to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Če je vidljivost slabša, je treba še upočasniti – tudi na 30 km/h, če je treba, opozarjajo pri AMZS.
Pomemben element varne vožnje je tudi varnostna razdalja. Splošno pravilo je, da naj bo varnostna razdalja enaka vidljivosti; če vidimo le 100 metrov daleč, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj tolikšna, da še vidimo njegove luči.
Meglenke so le za meglo
Meglenke so luči, ki so namenjene boljši vidljivosti in boljši vidnosti v razmerah bistveno slabše vidljivosti oziroma v megli. Zadnje meglenke so na avtu zato, da nas v megli vidijo za nami vozeči avtomobili; prednje meglenke pa so na avtu zato, da sami bolje vidimo naprej, če vozimo v megli ponoči, pojasnjujejo na AMZS. "Kljub jasno določenima vlogama in nalogama obeh meglenk jih marsikateri voznik ne razume. Po cestah lahko vidimo veliko avtomobilov s prižganima meglenkama ponoči, podnevi, v dežju ali ob sneženju; nekateri imajo prižgani prednji meglenki, ker zmotno mislijo, da bodo z njima bolje videli (meglenke ustvarjajo razpršen in širok snop svetlobe, ki osvetljuje predvsem rob ceste, kar je učinkovito le ponoči in v gosti megli, ko vozimo izrazito počasi), nekateri celo menijo, da je s prižganima meglenkama njihov avto videti lepše in da morajo njihov okus trpeti tudi ostali udeleženci v prometu," našteva odgovorni urednik Motorevije Blaž Poženel.
Druga skupina voznikov vklaplja zadnjo meglenko v dežju, ponoči ali celo podnevi, ko iz neznanih razlogov menijo, da bodo zaradi tega bolj vidni ali opaznejši. Marsikateri voznik na meglenko preprosto pozabi, čeprav je zadnji megleni pas prevozil pred 30 kilometri, dodaja. "Prižgana zadnja meglenka sveti močno in moteče in je zares nujna le v gosti megli ali izjemoma v meglenem in deževnem vremenu, ko pršec na cesti zakrije obrise avtomobilov. V vseh ostalih primerih je vklopljena meglenka izrazito moteča, včasih pa celo nevarna, saj jo za njo vozeči avtomobili v koloni lahko zamenjajo za zavorno luč."
Kdaj jih lahko vklopimo?
Zmanjšana vidljivost pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z najvišjo dovoljeno hitrostjo. Ali je to že pogoj za uporabo meglenk? "Ne!" poudarja Manuel Pungertnik, vodja šole varne vožnje pri AMZS.
Kot pojasnjuje, je meglenke dovoljeno vklopiti šele takrat, ko je vidljivost manjša od 50 metrov, pri čemer mora biti tudi naša največja hitrost le 50 km/h. "Če boste zaradi svoje varnosti, predvsem pa zaradi boljšega občutka, vklopili prednje meglenke, ko bo vidljivost nekoliko boljša oziroma se bo videlo dlje kot 50 metrov, to sicer ni priporočljivo, a s tem ne boste motili drugih udeležencev v prometu. Večji problem in motnjo v prometu predstavlja zadnja meglenka, ki sveti z višjo jakostjo rdeče barve in voznike, ki vozijo za nami, med vožnjo slepi oziroma moti. Še zlasti je to moteče, ko je vozišče mokro in povzroča dodaten odsev. Tudi zakon prepoveduje uporabo zadnje meglenke pri vožnji v koloni, saj je moteča za voznika, ki vozi za nami."
Kdaj torej izklopiti zadnjo meglenko? "Odgovor je povsem preprost. Če smo zaradi megle in slabše vidljivosti na svojem vozilu vklopili meglenke, zadnjo izklopimo, ko za sabo vidimo snop luči vozila, ki vozi za nami. Če mi vidimo njegove luči, pomeni, da tudi on vidi naše rdeče pozicijske in uporaba zadnje meglenke ni več smiselna oziroma je za voznike, ki se nam približujejo od zadaj, moteča. Lahko pa se znajdemo tudi v situaciji, ko je vožnja najboljša le ob uporabi prednjih meglenk in pozicijskih luči – to velja na primer ob zelo gosti megli v nočnem času, ko je vidljivost le nekaj metrov. A s takimi voznimi razmerami se vozniki praviloma srečamo zelo poredko."
Po Zakonu o pravilih cestnega prometa je uporaba meglenk dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk pa sploh ni dovoljena na vozilu, za katerim na majhni razdalji vozi drugo vozilo – na primer v koloni vozil.
Zakon o pravilih cestnega prometa sicer določa, da moramo med vožnjo ves čas uporabljati luči: tudi podnevi moramo imeti na avtomobilu prižgane dnevne ali zasenčene luči. Večina novejših avtomobilov ima vgrajen samodejen vklop dnevnih luči, kar je vsekakor zelo koristno, saj nam prihrani razmišljanje o vklopu luči. Zaradi tega smo ves čas na varni strani zakona in seveda ves čas vidni, še poudarjajo pri AMZS.
A pozor: vidni smo le s prednje strani, saj kot obvezne dnevne luči štejejo le luči na prednjem delu avtomobila, zadnje luči pa podnevi ne svetijo. Ko je vreme lepo in vidljivost dobra, to ne predstavlja težave, saj je avto od zadaj dobro viden tudi brez prižganih luči. A že deževno vreme in pršec izpod koles lahko temeljito zakrijeta zadnji del avtomobila, ki se vozi pred nami – če nima prižganih tudi zadnjih luči, ga opazimo precej pozneje.
"Zato velja upoštevati nasvet: ne glede na vselej prižgane dnevne luči velja v zimskih mesecih ob zagonu motorja ročno vklopiti zasenčene luči. Tudi če vozite najnovejši avto s sistemom samodejnega prižiganja zasenčenih luči, razmislite o ročnem vklopu luči. Tovrstni sistemi se namreč od avta do avta razlikujejo, le redki pa delujejo zares odzivno. Trd oreh običajno predstavljajo že predori; pri marsikaterem avtu se samodejne zasenčene luči prižgejo šele globoko v predoru, kar lahko pomeni tudi nekaj deset ali nekaj sto metrov vožnje v predoru z zadaj neosvetljenim avtom, ki seveda predstavlja precej večjo nevarnost za nalet kot osvetljen avto," še svetuje Pungertnik.
Luči je treba (o)čistiti
Da bodo katere koli luči dovolj dobro opravile "svoje delo", pa ne zadostuje le njihov vklop, še opozarja. Vse se začne in konča s čistočo: še zlasti v zimskem obdobju se na avtomobilu nabere precej umazanije, ki prekrije tudi svetlobna telesa. Ob obisku bencinskega servisa oziroma točenju goriva si velja vzeti nekaj časa tudi za čiščenje vetrobranskega stekla in vseh avtomobilskih luči. Enako velja za vožnjo med sneženjem, ko sneg hitro prekrije žarometa in ostala svetlobna telesa – v takšnih razmerah se velja večkrat ustaviti in očistiti tako avtomobilska stekla kot tudi žarometa in ostale luči.
Za vožnjo pozimi torej vedno preverite delovanje svojih luči, žarometov, smernikov in meglenk, preverite delovanje naprave za pranje stekel in nalijte tekočino za pranje, ki je odporna proti zmrzovanju. Preverite – in zamenjajte, če je treba – tudi metlice brisalcev. Pomembno je, da je vetrobransko steklo čisto tudi na notranji strani. Ko se usedete v avto, na avtomobilski preprogi dobro očistite svoje čevlje. Mokri in drseči podplati lahko ob nenadnem zaviranju zdrsnejo s pedalov, še opozarjajo strokovnjaki.
KOMENTARJI (160)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.