Nepotizem ali feminizem? Žena poslanca Levice vodja Meščevega kabineta

Maja Tašner Vatovec ni politična novinka. Že dlje časa je bila aktivna v politiki, med drugim je opravljala funkcijo podžupanje Mestne občine Koper. Župan Aleš Bržan jo je leta 2019 razrešil zaradi kritičnega pisma, v katerem je lokalni odbor Levice izrazil nezadovoljstvo z njegovim delom. Tašner Vatovčeva je še vedno mestna svetnica v koprski občini, sedaj pa zaseda tudi delovno mesto vodje kabineta na ministrstvu za delo, ki ga vodi njen strankarski šef Luka Mesec.

Na ministrstvu se pri zaposlitvi Tašner Vatovčeve sklicujejo na Zakon o javnih uslužbencih, ki določa, da vlada za organe državne uprave določi število in vrste delovnih mest v kabinetu za določen čas. Skladno s to določbo in odločitvijo vlade o številu takšnih mest, navajajo v odgovoru, je javna uslužbenka v kabinetu ministra zaposlena na delovnem mestu, vezanem na osebno zaupanje funkcionarja.

Na ostre kritike opozicije, ki je v času Janševe vlade prav tako skrbela za 'zaposlovanje poznanstev', da je Tašner Vatovčeva dobila zaposlitev po 'družinski liniji', ker je žena poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, v stranki Levica odgovarjajo, da "ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma". Poudarili so, da je Maja Tašner Vatovec dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke, "ne pa nekdo, ki bi bil vsiljen od zunaj preko vez". Dodajajo še, da je prav, da lahko tudi ona dobi priložnost, ne pa da ji to onemogoča status njenega moža.

KPK pritrjuje ministrstvu: Gre za kabinetno zaposlitev, ki je vezana na zaupanje ministra

Na naše vprašanje, ali gre za sporno prakso, na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) odgovarjajo, da so kabinetne zaposlitve vezane na zaupanje ministra. "Ta od nje pričakuje, da bo s svojim delovanjem zasledovala cilje čim boljšega delovanja organa, kjer je zaposlena, saj zanje nosi tudi odgovornost."

Komisija ob tem navaja, da niti Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), za katerega so pristojni, niti kateri koli drug zakon oz. predpis ne prepovedujejo zaposlitve družinskih članov. "Pri čemer gre v primeru, po katerem povprašujete, za družinskega člana ne ministra, pač pa strankarskega poslanca." Zaposlitev zato ni sporna, a poudarjajo, da so korupcijska tveganja lahko prisotna, če bi se ta oseba po izteku mandata na primer zaposlila za nedoločen čas, kjer koli v javnem sektorju oz. družbah v državni lasti. Do korupcijskih tveganj bi, tako KPK, lahko prišlo, če bi ob menjavi funkcije Tašner Vatovčeva uporabila notranje informacije in predhodno vzpostavljene stike (npr. zaradi politične pripadnosti) za pridobitev dobre zaposlitve. 

KPK predlaga t. i. obdobje ohlajanja, ki zajema različne omejitve. V slovenski zakonodaji so na primer nekateri vidiki obdobja ohlajanja določeni v Zakonu o Slovenskem državnem holdingu in ZIntPK.

Na komisiji dodajajo, da se trenutno ukvarjajo "s tokovi novih zaposlitev v obdobju menjav vlad".  Od marca 2018 namreč vodijo analizo pregleda zaposlovanja v javnem sektorju v obdobju menjav vlad, ki je nadaljevanje analize iz leta 2014. Izsledke bodo predstavili jeseni, so napovedali.