Neplačniki še ne bodo razkriti: NLB in NKBM rešuje ustavno sodišče

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje zakona o dostopu do informacij javnega značaja v delu, ki državnim bankam nalaga javno objavo podatkov tudi o tistih slabih posojilih, ki jih niso prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). S tem bi občutljivi podatki postali brez omejitev dostopni najširšemu krogu ljudi, je presodilo.

Zahtevo po javni objavi podatkov tudi o tistih slabih posojilih, ki so ostala v podržavljenih bankah, vsebuje novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je DZ sprejel junija. V njej je zapisano, da morata podržavljeni NLB in NKBM te podatke po stanju na presečni datum 20. december 2013 objaviti do 19. oktobra. Za slaba posojila, ki so bila prenesena na DUTB, pa je bila zahteva po javnosti podatkov vpisana že v novelo zakona iz aprila letos.

Ustavno sodišče je postopek za presojo ustavnosti novele zakona začelo na pobudo Banke Slovenije, ki se ji zdi razkritje celotnih kreditnih map, prenesenih na DUTB, popolnoma nesprejemljivo. Pozneje je zahteve za ustavno presojo vložilo še več pobudnikov, med njimi tudi NLB in NKBM, ki sta opozorili, da ju novela zakona postavlja v neenakopravnem položaju v primerjavi s konkurenco, saj naj bi se jima ožala zaupnost bančnega poslovanja in odnosa s komitenti.

Po mnenju pobudnikov zahteve za presojo ustavnosti bi javna objava teh podatkov imela nepopravljive škodljive posledice. Banka bi lahko z objavo podatkov na spletnih straneh izgubila zaupanje, nepopravljive pa bi bile posledice javne objave tudi glede kreditojemalcev (škodo naj bi utrpela njihov ugled in dobro ime) in članov organov bank (prizadeto naj bi bilo njihovo osebno dostojanstvo).

Ustavni sodniki so predlogu pobudnikov, naj do končne odločitve zadržijo izvrševanje izpodbijanih določb zakona, sledili soglasno. Zadevo bodo obravnavali absolutno prednostno, so zapisali v danes objavljenem sklepu.

Tudi Cerarjeva vlada proti razkrivanju podatkov

S tem se strinja tudi nova vlada Mira Cerarja. Po njenem mnenju za javno objavo informacij o slabih posojilih, ki niso bila prenesena na slabo banko, sploh ne obstaja javni interes. Njihovo razkritje bi pripeljalo do kršitve zaupnosti bančnega poslovanja, ki pa je - kot je opozorila - prvi postulat delovanja banke.

Tako kot pobudniki ustavne presoje je tudi vlada ocenila, da škodljivih posledic javne objave pozneje ne bi bilo več mogoče sanirati, saj bi bila s trenutkom, ko banka objavi informacije na spletu, javnost s podatki nepovratno seznanjena. Temu je ustavno sodišče pritrdilo.

Posledice javne objave podatkov o slabih posojilih v skladu z novelo zakona bi bile po oceni ustavnih sodnikov hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje njegovega izvrševanja. Če se izpodbijane določbe v nadaljnjem postopku ne bodo izkazale za protiustavne, pa bo lahko do objave podatkov vseeno prišlo, le da z določenim časovnim zamikom.