'Izjave vidnih funkcionarjev so pogosto prestopile mejo upravičenosti in dopustnosti'

Evropska komisija v četrtem pregledu stanja v pravosodju članic EU ugotavlja, da je zaznana neodvisnost pravosodja v Sloveniji peta najnižja v EU. Slovenija se je tako odrezala enako kot v lanskem pregledu, ko je bila zaznana neodvisnost pravosodja prav tako peta najnižja.

Glavni razlog za nizko zaznano neodvisnost pravosodja v Sloveniji so vmešavanje ali pritiski vlade in politikov, drugi razlog pa so vmešavanje ali pritiski ekonomskih ali drugih dejavnikov, ugotavlja komisija v poročilu, ki so ga objavili v Bruslju.

Komisarka za pravosodje Vera Jourova je ob tem poudarila, da je v dozdajšnjih pogovorih s slovenskimi oblastmi zaznala zelo močno odločenost zdajšnje vlade za izboljšanje zaznane neodvisnosti pravosodja v Sloveniji.

Evropska komisija v pregledu preveri učinkovitost, kakovost in neodvisnost pravosodnih sistemov članic Unije.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje, je pregled za Slovenijo najbolj kritičen ravno pri dojemanju neodvisnosti sodstva, ki temelji na podatkih, zbranih na podlagi ankete, ki jo izvaja Svetovni gospodarski forum.

''Izpostaviti velja, da na splošno javno mnenje pomembno vplivajo tudi izjave vidnih funkcionarjev oziroma nosilcev političnih in oblastnih funkcij, ki so v preteklem obdobju v svojem slogu pogosto prestopile mejo upravičenosti in dopustnosti. Sem glede na metodologijo iz Pregleda stanja sodijo tudi izjave vidnih posameznikov iz gospodarstva.''

Pregled stanja opozarja tudi na pomanjkljivo komuniciranje z javnostjo ter na pomanjkljivo transparentnost sodstva, zlasti glede objavljanja prvostopenjskih sodb, so še sporočili s pravosodnega ministrstva. Poudarili so, da so na tem področju predvideni ukrepi ministrstva, v delu, ki je nedvomno naša odgovornost, v letošnjem letu zelo jasni – v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan nadaljevanje na t. i. pravosodnem Supervizorju (sistem avtomatizirane anonimizacije, ki bo omogočil objavljanje sodb vseh prvostopenjskih sodišč), spremembe Sodnega reda za doslednejše izvajanje javnosti sojenja ter uvedba možnosti podajanja ločenih mnenj vrhovnih sodnikov po vzoru Ustavnega sodišča RS.

S celotnim poročilom so zadovoljni

Slovenija je po besedah Jourove v primerjavi s prejšnjimi poročili izboljšala učinkovitost pravosodnega sistema, zlasti v administrativnih primerih, čeprav je število nerešenih primerov v splošni kategoriji civilnih, gospodarskih, administrativnih in drugih zadev za državo še vedno izziv.

Komisija v primeru Slovenije opaža tudi razvoj na področju kakovosti pravosodnega sistema, na primer pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri obravnavi zadev ter standardih kakovosti.

Vendar je še prostor za izboljšave, na primer pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za komunikacijo s strankami in objavo sodb na spletu, je izpostavila komisarka.

Komisarka je Slovenijo izpostavila tudi kot zgled na področju dostopnosti pravosodnih sistemov, ki se je v uniji na splošno izboljšala, na primer v povezavi z elektronsko vložitvijo zahtevkov ali spodbujanjem alternativnega reševanja sporov.

Slovenija je z reformo, ki omogoča elektronsko izdajo dokumentov strankam in odvetnikom, v letu 2015 prihranila več kot 4,2 milijona evrov, kar je več kot dva odstotka proračuna sodišč, je ponazorila Jourova.

Na ministrstvu za pravosodje torej celotno poročilo ocenjujejo, da gre za ''opazen napredek slovenskega sodstva''.

''Ocene za Slovenijo v novem Pregledu stanja so izredno pozitivne, temeljijo pa na podatkih o slovenskem sodstvu in postopkih za leto 2014. Iz njih izhaja, da se v zadnjih letih odločno skrajšuje čas reševanja zadev na slovenskih sodiščih, tudi v primerih pravdnih, civilnih in gospodarskih zadev, kar gotovo krepi zaupanje tujih vlagateljev v Republiko Slovenijo in ima kar najbolj neposreden ugoden vpliv na gospodarsko rast. Slovenija se je posebej dobro odrezala pri reševanju sodnih zaostankov. V pravdnih civilnih in gospodarskih zadevah je tako Slovenija na drugem mestu med vsemi državami članicami in reši na letni ravni petino več zadev, kot jih prejme,'' so sporočili z ministrstva.

Letos nameravajo še dodatno administrativno razbremeniti sodišča in povečati mobilnost posameznih sodnikov, prav tako pa nameravajo izvesti načrtovano optimizacijo sodne mreže, ki bo okrepila učinke napovedane uvedbe enovitega prvostopenjskega sodnika, so sklenili na pravosodnem ministrstvu.

Veseli tudi na vrhovnem sodišču

Ugotovitve Evropske komisije je pozdravilo tudi slovensko vrhovno sodišče. Kot so sporočili, kažejo vsi objektivno merljivi kazalniki na nenehno izboljševanje delovanja sodstva. "Slovenija je večinoma uvrščena v zgornjo polovico držav, zato izstopa del, ki se nanaša na zaznavo neodvisnosti sodstva in sodnikov, saj je tu Slovenija uvrščena neprimerljivo nizko," so med drugim zapisali na vrhovnem sodišču.

Obenem so dodali, da ima slabo dojemanje neodvisnosti sodstva med prebivalstvom negativen vpliv na legitimiteto sodišč. "V sodstvu se zavedamo, da gre za pomembno področje, zato smo ga ob otvoritvi sodnega leta 2016 opredelili kot eno izmed prednostnih področij," so še zapisali na vrhovnem sodišču.