'Družba nasilja': Starši 'grozijo', sistem zaostaja, otroci pa molčijo

V luči krutih dejanj v Beogradu in medvrstniškega nasilja, ki je pri nas izbruhnilo v Celju, smo pripravili posebno pogovorno oddajo NEnasilje. O kompleksni problematiki medvrstniškega nasilja se je voditeljica Maja Sodja v Narodnem domu Celje pogovarjala s strokovnjaki, mladimi in znanimi, ki pomembno vplivajo na naše mlade.

Ti se namreč za prijavo nasilja redko odločijo, o njem pa tudi zelo redko spregovorijo. Predvsem zato, ker si želijo pripadati, izpostavlja vodja kriznega centra za mlade Celje Mojca Kolar. Obenem pa ugotavlja, da iz istega vzroka tudi sami posežejo po nasilju. "V srednjo šolo prihajajo otroci z zelo poškodovano dušo."

Iz prve roke: zakaj najstniki ne spregovorijo o nasilju?

Med gostjami so bile tudi dijakinje Gimnazije Celje Center Julija Jazbec, Viktorija Brecl in Festina Thaqi.  "Hitro te izločijo tudi, če si drugačen, imaš drugačno mnenje," je izpostavila Julija. V primeru, da otrok izstopa, je deležen tudi opazk, že v osnovni šoli. Te se med drugim nanašajo na videz, premoženje, ocene in dnevne aktivnosti. 

Viktorija je izpostavila, da žrtve o nasilju ne govorijo, ker je nasilje stigmatizirano. "Žrtve zato nimajo glasu, strah jih je, da bi se nasilje potem še stopnjevalo. A žrtev ne smemo obsojati, treba jim je pomagati." Meni, da se tudi o zloglasnem celjskem primeru ne bi pogovarjali, če dogodka ne bi posneli. Zanj v takem primeru ne bi niti vedeli, je prepričana. 

Festina pa je poudarila, da žrtve na nasilje velikokrat odgovorijo z nasiljem. "Tudi žrtve morajo žalost sporočiti na nek način," je premišljevala o vzrokih. Vse tri si želijo strpne družbe, predvsem več dialoga in razumevanja. "Ne želimo si družbe, kjer bomo vsi prijatelji, ampak družbe, kjer bomo strpni."

 'Starši se bojijo svojih otrok'

A težava je tudi v odraslih. Antropologa Dana Podjeda je v primeru pretepa na strehi celjskega nakupovalnega središča presenetil predvsem odziv staršev, saj so začeli pripravljati sezname mladih, ki so nasilje izvajali. "Odziv starejših po pretepu v Celju je bil srhljiv. Pričeli so pripravljati sezname, kdo so ti otroci in kaj jim je treba narediti. Zgodil se je linč. Zato sem zgrožen nad našo generacijo. Ustvarili smo družbo totalnega nadzora."

"Pogovarjamo se o vrstniškem nasilju, a živimo v družbi nasilja," se je pogovoru pridružila ravnateljica Strokovnega centra Planina dr. Leonida Zalokar.

 Na starše se je obrnila tudi Mojca Kolar, ki je pri odnosu med starši in otroki izpostavila, da ni dobro niti "zavijanje v vato". Starši namreč lahko otroku stopijo v bran, ne morejo pa nasilja preprečiti. "Otroci se morajo učiti sami pasti in pobrati." 

S še eno skrajnostjo se je znova pridružila Zalokarjeva: pretiranim odzivom. "Trpanje otrok v zavod ni nobena rešitev. Mi imamo vpogled, kaj se dogaja v družinah. Kličejo nas starši, vrtci ... Starši se bojijo svojih otrok, saj nekritično izvajajo ideologijo permisivne vzgoje."

Tudi svetovalna delavka SŠ za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje Mateja Zorko Pavšar meni, da je prava mera suverenosti staršev pri vzgoji še kako pomembna. "Otroke je treba usmeriti na področja, kjer blestijo," ponuja rešitve.

Da so težave staršev v resnici plod širše družbe, pa je opozoril Podjed. Prepričan je, da je pri vzgoji treba premisliti predvsem, kakšno družbo ustvarjamo, pa tudi del kakšne družbe smo. "Že, ko pridemo na svet, očetovo oko ni prvo, kar zagledamo, ampak je oko kamere, ki nas gleda, ker je treba tudi tovrstne prizore posneti. Od malega živimo pred kamerami, pred objektivi, ves čas se razkazujemo, ves čas smo vidni." Pomembno je, da se otrokom z vzorom pokažejo tudi odrasli. "Že nekaj let pozivam, da pri nas državljanska vojna divja na omrežjih."

Zakaj tudi učitelji obmolknejo?

Tematiko je še nekoliko bolj razširila Kolarjeva in dejala, da je težava tudi v učiteljih, ki se na nasilje ne odzovejo vedno. "Taka je manjšina učiteljev, pogosto pa se stran obrnejo zaradi staršev." Največ dobrega lahko starši storijo ob sodelovanju z učitelji, je prepričana tudi svetovalna delavka na celjski srednji šoli Mateja Zorko Pavšar.

Pomembno je tudi, da šole naslavljajo nasilje, ki se zgodi izven njihovih prostorov, je prepričan nekdanji ravnatelj, danes pa v. d. direktorja občinske uprave MOC Gregor Deleja."En tak dogodek mora odzvanjati v šolskem prostoru. Odzvanjati mora zelo konkretno. Mladi morajo začutiti, da tudi mi z njimi govorimo kot z ljudmi," je izpostavil. O nasilju poročajo iz večine slovenskih šol.

Dodal je, da v v izobraževalnih poklicih niso vedno tisti ljudje, ki jim je to namenjeno. "Mnogi šolniki ne morejo vzpostaviti avtoritete, ker to ni zanje." 

Enega izmed odgovorov na to, zakaj tudi učitelji v primeru nasilja obmolknejo, je ponudila tudi Zalokarjeva in izpostavila pretirane prijave šolnikov na inšpektorat. "Zelo dobro bi bilo pogledati statistiko šolskega inšpektorata, ko so raznorazne prijave na ocene, tožbe na ocene, ko staršem kaj ni prav. Denimo primer ravnateljice, ki je učencu izrekla vzgojni opomin, ker je iz okna vrgel med ostale otroke škarje ... Ona je imela inšpekcijo v šoli šest mesecev. Starši grozijo, da sistem poklekne."

 Kje je podpora ministrstva? 'Treba je v akcijo'

Izpostavila je tudi težave v širšem šolskem sistemu – avtoriteta učiteljev po njenem mnenju manjka, ker vanje ne verjame niti šolski sistem. Ob tem je prisotnemu ministru za vzgojo in izobraževanje Darju Feldi dejala, da: "Pri vsaki vladi nekaj delamo/.../ vlada se zamenja in tečemo novi krog. To ni čas za delovne skupine, to je čas za akcijo."

"O vzgoji in izobraževanju se je treba pogovarjati drugače, ker je to politična margina," je na resor apeliral tudi Deleja.

"Problem je v izvedbi, osnove so. Vemo, da smo ljudje različni. Manjka pogovor," pa jima je odgovoril Felda. Meni, da je zakonodajni okvir potreben posodabljanja, predvsem zaradi novih izkušenj, s katerimi se soočamo v izobraževanju. "Treba je (priti, op. a.) tudi do staršev," je obenem prepričan, saj ne gre le za problematiko v šolah. Hkrati pa izpostavlja, da imajo starši prevelik vpliv na šolski poklic, njihova mnenja pa so subjektivna in nestrokovna.

"Manj kot mi predlagamo šolam, manj kot dajemo navodil, bolj so šole avtonomne in rešujejo probleme. Neke osnove seveda morajo biti in sem prepričan, da že so. Problem je v sami izvedbi. Manjka nam pogovor," je sklenil.

"Neskončno bi bila vesela, če bi minister prestavil v višjo predstavo," se je na ministra obrnila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.  Prepričana je, da bi moralo ministrstvo v kurikulum dodati tudi medijsko in digitalno pismenost. 

Komentirala je tudi njeno nenaklonjenost policijski prisotnosti pred šolami. "Varna država je tista država, kjer policistov ne vidiš. Policija mora biti zadnja stvar, ki jo uporabiš, problem je mnogo globlji /.../ Ja, najprej družina, ampak politika je odgovorna za kulturo dialoga."

Kam drvimo kot družba in kje bi se morali nekoliko ustaviti?

 Pogovoru se je pridružil tudi igralec Matej Zemljič. "Želim si, da bi živeli v družbi, kjer bi bil vsak ponosen na svojo drugačnost in bi jo znal izkoristiti sebi v prid." Voditelj in psihoterapevt Nejc Šmit je poudaril, da s prilagajanjem nikoli ne bomo čisto zares pripadali. "Drugačnost je nekaj najlepšega, to je pomembno spodbujati," je sklenil.

Izobraževalne ustanove, predvsem osnovne in srednje šole za ozaveščanje o drugačnosti in širjenju sprejemanja med mladimi, med šolske klopi vabijo tudi pisatelje. Eden izmed njih je mladinski pisatelj Žiga X. Gombač, ki je izpostavil pomembnost pravljic. Prepričan je, da so tudi knjige učiteljice nenasilja, saj se skozi zgodbe učimo empatije in drugačnosti.

"Pustite nam ta svet, nedolžen in drugačen. Naj vsak, ki vanj je ujet, bo pristen, nepopačen. In to je to, to je odgovor. To potrebujemo, to smo vzeli otrokom. Mi smo spake, ki se pojavljamo v njihovih svetovih, namesto da bi jim brali pravljice," se je na citat Vlada Kreslina nato spomnil Podjed. 

Kaj pa družbena omrežja? "Ko enkrat deliš na TikToku in to postane opazno, algoritem vsebino še večkrat pokaže. Tako je bilo v celjskem primeru," razlaga vplivnica Lucija Vrankar. Algoritmi družbenih omrežij sicer prepoznajo nasilje na video posnetkih, a prepoznava slovenščine še ni izpiljena. To je tudi razlog, zakaj se je posnetek pretepa na celjski strehi tako hitro razširil. "Imamo realen svet in imamo družbena omrežja. Premislite!"

Gombač je prepričan, da je ključno okolje tudi dom. "Otrok bi moral ob takih dogodkih vedno najti zavetje doma. Kjer se obsodi in pohvali. Družinska celica je kompas." Meni pa tudi, da je treba odgovornost začeti iskati pri sebi.