'Nemudoma se morajo očistiti rečne struge na poplavljenih območjih'

Bil je tudi v Logu pod Mangartom, ko je pod plazom umrlo sedem ljudi. Takrat so razmišljali, pravi, da bi celotno vas preselili, "vendar se je država takrat zaradi socialne občutljivosti odločila za dražjo izbiro in sanirala plaz in tako zagotovila varnost ljudi." To bodo skušali s protipoplavnimi in protierozijskimi ukrepi storiti tudi na nekaterih danes zdesetkanih območjih, "a zavedati se moramo, da varnost ima svoje meje in da popolnih protipoplavnih ukrepov ni," pravi hidrolog Rok Fazarinc.

Agencija za okolje ob vodotokih upravlja s 178 merilnimi postajami. Na več kot 100 postajah so izmerili presežene opozorilne vrednosti oziroma poplave, vsaj 26 rek (Meža, Savinja, Sava, Sora, Kamniška Bistrica, Šujica, Mostnica, Kokra ...) pa je doseglo rekordne pretoke. Poplavni val je prišel hitro, mnogi prebivalci na opustošenih območjih niso imeli časa vzeti niti najnujnejših stvari, ko je voda že vdrla v domove. "Tak dogodek se lahko zgodi kjerkoli v Sloveniji. S strani ARSO so bila izdana dobra opozorila, vendar so poplave prizadele tudi nekatera območja, kjer doslej niso doživeli takšnih razsežnosti, denimo okoli Pšate. Opozorila tokrat so bila bolj jasna kot denimo pred poplavami pred 10 ali 30 leti."

Tako težkim posledicam pa sta botrovala dva vzroka. Prvi je velika predhodna namočenost tal, ki niso več vpijala vode. Zaradi tega so bili tokovi bistveno večji, kot če bi bila poletna suša. Drugi vzrok je bila intenzivnost padavin. Ker voda zaradi predhodne namočenosti tal ni imela več kam odtekati "in ker so bile padavine tako intenzivne, je bil poplavni val relativno hiter in relativno kratek. To je drugačen tip poplav, kot so poplave na Krasu, barjanski Ljubljanici ali Krki."

Značilno za hudournike je, da s seboj odnesejo velike količine peska, proda, plazovite zemljine, podrtega drevja. Skratka vsega, kar je deroči vodi napoti. "Dodatni material se je v hudournikih znašel tudi zaradi vetroloma ter deponirane hlodovine. To potem voda odnese s seboj in maši predvsem tiste mostove, ki so neustrezno izvedeni, z vmesnimi oporniki ali pa so poddimenzionirani."

'Kompromisi gredo vedno v škodo varnosti'

Upa, da se bodo predpisi za gradnjo na plazovitih in poplavnih območjih zaostrili. Ena izmed ključnih nalog ostaja zadrževanje vode na neposeljenih območjih, primernih za razlivanje. "V to bom skušal vložiti veliko energije, da se gradnja stanovanj in hiš na poplavnih območjih močno zmanjša. Po takem dogodku si namreč vsi želimo varnosti, sčasoma pa na to pozabimo, politika začne popuščati, pobude gredo nasproti razvoju občin in potem pridemo do kompromisov, ki gredo zmeraj v škodo varnosti."

Ljubljana je dober primer območja, kjer so protipoplavni ukrepi tokrat zaščitili prebivalstvo. "Če tukaj ne bi bilo protipoplavne zaščite, bi bila prestolnica tako poplavljena, kot je bila leta 2010. Podobno v Celju. Protipoplavni nasipi so preprečili, da Savinja ni prestopila bregov, čeprav ni veliko manjkalo."

Po vsakih večjih poplavah poteka javna debata o neprimerni razpršenosti gradnje, pa tudi o zanemarjanju poplavne varnosti vse od nastanka samostojne države. "Danes imamo dobro zakonodajo, pred 30 leti pa so poplavno varnost ignorirali. V Spodnji in Zgornji Savinjski dolini imamo kopico naselij na poplavnih območjih, pa denimo v Ljubljani na južnem obrobju. Zaradi tega moramo pripravljati še bolj radikalne protipoplavne ukrepe. Če denimo v Ljubljani na Viču ali Rudniku ne bi bilo zgrajenih toliko objektov, Gradaščice ne bi bilo treba tako vzdrževati, podobno velja tudi za Savinjo v Celju in Laškem."

Pri hudourniških vodotokih so pristopi nekoliko drugačni, a tudi tukaj je čedalje težje zagotoviti varnost zaradi neprimernih gradenj. "Ključna je gradnja zaplavnih pregrad za zmanjšanje energije hudourne vode. Da se material, ki ga voda nosi s sabo, preusmeri na nenaseljena območja ali pa, da se iz tega okolja objekti preprosto umaknejo."

Velika nevarnost ponovnih poplav

"Nemudoma je treba začeti čistiti hudourniške struge, to je v tem trenutku prva naloga, sicer bodo spet poplave," opozarja hidrolog. Tako ekstremni vremenski pojavi spreminjajo način pristopanja k protipoplavni zaščiti in presegajo običajne gradbene ukrepe. "V prihodnje moramo računati na večje pretoke, na manjšo stabilnost pobočij, močnejša deževja. Vse to bo treba upoštevati pri snovanju protipoplavnih ukrepov. Vpliv podnebnih sprememb pa bo treba všteti tudi v modelske napovedi, saj bodo stoletne vode vse pogostejše."

Vzporednice s poplavami leta 1990

Reke so takrat prestopile bregove po vsej Sloveniji, najbolj so se razdivjale v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. V porečju Kamniške Bistrice so povzročile dve smrtni žrtvi. Poplavile so 52.000 hektarjev kmetijskih površin, poškodovale 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog in uničile 96 mostov. Sprožilo se je 1200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot 5000. Deževje je trajalo od 26. oktobra do 4. novembra, glavnina padavin je padla med 31. oktobrom in 1. novembrom. Škoda ujme je dosegla skoraj 20 odstotkov takratnega BDP-ja. 

"Podobne poplave so se zgodile še leta 1998, a oboje z nekoliko manjšo intenzivnostjo in po daljšem deževju. Največ podobnosti vidim s poplavami v Železnikih leta 2007, edina razlika je, da so se takšne poplave zdaj pojavile na petih območjih hkrati. Sicer bomo morali dogodek še analizirati, vendar ponekod že lahko govorimo o 500-letnih vodah, za Savinjo morda celo več."