'Le v Sloveniji plačujete dodatke v sklopu minimalne plače'

V državah EU, ki imajo minimalno plačo, so dodatki, kot so dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo, plačani posebej, Slovenija pa je v tej luči izjema, je na mednarodni konferenci o spremembi definicije minimalne plače dejal Thorsten Schulten z nemškega inštituta za gospodarstvo in družboslovje (WSI).

Nemčija je letos uzakonila minimalno plačo, ki znaša 8,50 evra na uro. Znesek pokriva osnovno delo, vsi dodatki pa so plačani posebej.

Kot je izpostavil Schulten, Nemci nimajo zakonske definicije minimalne plače, saj je nemška vlada ocenila, da so to definicijo s svojimi odločitvami vzpostavila Sodišče EU in delovna sodišča v Nemčiji. "Njihove razsodbe jasno pravijo, da morajo biti dodatki, kot sta dodatka za nadurno delo in delo v neugodnem delovnem času, plačani posebej," je pojasnil.

Po njegovih besedah so sicer preučili več držav z minimalno plačo, tudi Francijo, Veliko Britanijo in Nizozemsko. V vseh teh državah je nedeljsko in praznično delo plačano dodatno. "Po mojem vedenju v Evropi z izjemo Slovenije ni nobene druge države, kjer bi bili tovrstni dodatki vključeni v minimalno plačo," je povedal strokovnjak.

Slovenija ima namreč skladno z zakonom iz leta 2010 definicijo, po kateri se v minimalno plačo vštevajo vsi dodatki: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo ter dodatek za delovno uspešnost. Posebej se plačuje le nadurno delo.

Schulten je to definicijo ocenil kot problematično. "To ustvarja nepravičen položaj. Zakaj bi nekdo, ki dela v težjih pogojih, denimo ponoči, dobil enako plačo kot nekdo, ki dela navaden delavnik?" se je vprašal.

V tej luči se mu zdi zahteva oz. zakonski predlog sindikatov, po katerem bi se iz minimalne plače izvzelo dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako da bi jih bili delodajalci dolžni plačevati posebej, razumljiv.

V okviru ocene slovenskega sistema minimalne plače je dejal še, da je zaznal skoraj 23-odstotno zvišanje bruto minimalne plače pred petimi leti in da je bil ta ukrep nujen. Zdaj je slovenska minimalna plača v primerjavi z minimalnimi plačami v drugih evropskih državah na razmeroma ugodni ravni, je menil.

V Nemčiji imajo po njegovih besedah še nekaj težav z implementacijo minimalne plače, saj so delodajalci, da bi se ji izognili, včasih zelo kreativni. Ne glede na to pa verjame, da bo to trajalo le določen čas in da bo na koncu večina delodajalcev nov institut sprejela in ga upoštevala.

Uveljavitev minimalne plače so v Nemčiji sicer najbolj občutili zaposleni v storitvenih dejavnostih: gostinstvu, trgovini, varovanju, frizerski obrti ... Prav pri storitvah je zdaj zaznati tudi nekaj višje cene.

Nov institut pa je, tako Schulten, poleg zvišanja prejemkov najranljivejšim prinesel še upad malega dela, za katerega so značilne nizke plače in začasnost. Z uvedbo minimalne plače so ta dela postala za delodajalce manj privlačna, tako da jih nadomeščajo z rednimi zaposlitvami.